Končno mi je uspelo prilesti do okroglega jubileja. Včeraj sem bil desetič operiran na mojih že dodobra utrujenih prstih. In ker sem sedaj prikovan na posteljo, malce pišem. Manj boli. Preverjeno. Za jubilej sem bil prvič operiran v Ljubljani, na Onkološkem institutu. Upam, da zadnjič. Ampak tako sem pisal že v prvo, pa drugo, tretje… Za razliko od prejšnjih zdravnikov mi tokrat doktor prvič ni garantiral, da je ta operacija tudi zadnja. Zatorej… Mogoče je pa uspelo. Do sedaj še nikoli nisem šel v bolnico s tako nelagodnim občutkom, tremo, strahom. Pač imam z onkologijo težke, neporavnane račune. Po trebuhu me zvija, noge so mehke, brati ne morem, stati ne morem, ležati ne morem. Pa vse mine in že sva z Mihom v labirintu novega Onkološkega instituta. Vseeno se nekako znajdeva in na oddelku E pa še nekaj zraven počakava na doktorja… Ki mu ne bom omenjal imena, ker me je vzel izven uradnega postopka. Že na prvi pogled se ujameva (v bistvu jaz z njim) in trema popusti. Potem pa standardni postopki, operacijska, injekcije, skalpel,… in obilo humorja s strani doktorja. Potem pa zaradi mravljincev na poti domov kar nekaj panike. Končno zrahljam povoje, pa mine čez nekaj časa. Vem za drugič. Doma pa postelja, pa obvezna Fruc plastenka zraven (ne bi razlagal zakaj). Zrezan na obeh palcih, na desnem z obeh strani. Zato imajo formulce tokrat malce daljšo dirko preko mojih nog. Pa se na konstantno brzino kar navadim, samo ustavljanje in pospeševanje pa kar boli. Kot ponavadi se prvih nekaj ur smilim sam sebi, tudi nekaj tekočega leze ven iz oči. Potem pa ugotovim, da nič manj ne boli , malce koncentracije, globokega dihanja in že sem v noči. Ki tudi mine. Pa še en teden. Pa še dva,… in že lahko tečem, igram tenis, tudi pancerji grejo na noge…
Ob pogledu na moje klovne je vse lažje
Takole pa zgleda teden po operaciji
Pa dva tedna po operaciji
Comments
Edo, drž’ se, pomisli, kaj vse si v življenju že pretrpel, pa ne bi še teh dveh prstov:) Pa taka dva srčka, ki gotov’ z veseljem po teb’ skačeta:) Skratka, hitro okrevaj, pol pa dalje…pozdravček, S
a greš dons tečt, da pozabiš na bolečino ?
Author
Boljš narediš, če namest teka še eno rundo filmov posnameš. Zadnjič. To rundo.