Trans Slovenija winter edition-3.dan
by lukazoja on feb.13, 2010, under 3iron, tekme
Za nami tretja, najtežja etapa. Boštjan se je z današnjo zmago prebil na drugo mesto, Lojze ostaja prvi.
Start današnje etape je bil, če se ne motim v Hočah. Ker smo spali doma, smo se tja odpravili kar zgodaj. Naš selektor je bil zjutraj pošteno utrujen kar pove podatek, da sem prvič doslej sam sedel za volan, on pa je zraven dremal. Boštjana je čez noč močno bolela pokostnica, zato je resno razmišljal o odstopu. Z njim se ne poznamo še tako dobro, zato sva z Medotam uporabljala bolj humane metode prepričevanja naj vsekakor nastopi. Naslednjič pa bo šlo že bolj na trdo. To je tekma, kjer pač skoraj mora nekaj boleti. In tudi boli večino tekmovalcev. Zato je potrebno stisniti zobe in pač iti. Boštjan se je na koncu le odločil nastopiti. In zgleda, da ga je poškodba odlično motivirala, saj je nekje na polovici potegnil in zasluženo dosegel etapno zmago, ter se z njo zavihtel na drugo mesto. Naš Lojze pa je danes, s strani opazovalca, preživljal peklenski dan. Že nekje sredi tekme se nama ni zdel najboljši. Najprej sva uporabila plastenki piva, ki sva mu jih ponudila, nato sva mu na avto obesila še sliko njegove Vesne. Vendar mislim, da mu je do kolikor toliko uspešnemu prihodu skozi cilj pomagal šele prihod njegovega prijatelja Bruna Glaserja (ki mu v klubu želimo uvrstitev na Havaje), ki je z njim tekel do cilja. Tam pa je že zgledal približno tako kot moja dva prijatelja po neki drugi preizkušnji. Ves nebogljen je sedel na stolu z ubogimi nogami… Čez dobro uro smo že sedeli v bližnjem lokalu in … Čez dobri dve uri sva z Medotam popadala v posteljo, selektor pa je že norel po hotelu. Tako da ni problema zanj, in pred zadnjo etapo spremljevalna ekipa že slavi njegovo zmago, prav tako pa Boštjanovo drugo mesto. Je pa potrebno na koncu povedati še, da sem jima kar nevoščljiv nastopa na tej tekmi, sploh v trenutkih, ko Lojze teče čez neskončne ravnine, iz avta pa mu na ves glas poje Haris legenda. Ti trenutki so res neponovljivi.
Ker spimo v… nekem hotelu v… nekem kraju danes ni slik. Spremljevalna ekipa je počila, Lojzetov glas že odmeva, zatorej vsaj še na kakšno kavo, nekaj pojest (Lojze in Boštjan sta od 14 ure, pa do sedaj, ko je ura 18:00 dvakrat kosila, sedaj pa bo vsaj še ena večerja), nato pa še malce kulturnega večera, in jutri, upam da zmaga.