Treninga se je udeležilo 7 tekačev (Lojze, Medo, Domen,Blaško, Eržek, Klemen, jaz). Trener je sicer obljubljal, da nas bo spremljal iz avta. Vsekakor si je to po zmagi po Sloveniji tudi zaslužil, toda nihče ni hotel staviti na to, da ne bo tekel z nami. Seveda je prišel v bojni opremi. Plan dela je bil 8 kilometrov hitro, potem še hitreje 5 kilometrov, zadnje 3 kilometre pa počasi. Lojze se je takoj postavil na čelo. Prvih 32 metrov je šlo počasi, nato pa je že stopil na plin. Do 3 kilometra mi je kar šlo, nato pa se mi je odvezala vezalka. Zaostal sem kakih 10 metrov, ter nato lovil ubežnike okoli 2 kilometra. Zaostanek več ali manj vedno isti, nato pa je Lojze na srečo malce popustil, tako da sem jih ujel. Trenerja je začela boleti pokostnica in z Medotam sva ostala sama. Kakšen kilometer sva nato več ali manj počivala, potem pa je Medo začel stopnjevati tempo. Taktično se je odlično pripravil na današnji trening in mi zadnjih 100 metrov pred ciljev dokončno ušel in tako dosegel prestižno zmago. Sledili so še dobri trije kilometri razteka.

16km, čas 1:09:03, povprečni tempo 4:18min/km

Nato pa nas je trener povabil na en kozarček in ker ga slepo poslušamo se pač tudi tega nismo branili.