Kosmatica – Ogrisalm

Plan ni bil tak. Ampak kdaj pa je tako, ko se gre kam s Šparovcem. Ki se je po poškodbi na Soriški planini končno vrnil med nas. Vendar je tokrat krivda na moji strani. Kljub temu, da sem preveril potek poti na spletu, zemljevidu ter v knjigah 55 krat Karavanke in Najlepši turni smuki avstrijske Koroške, je očitno da to ni bilo dovolj. Cilj nama je bil krog Podnar – Celovška koča – Ovčji vrh – sedlo Belščica – Podnar. Realnost pa je bila drugačna.  Pa vseeno čisto prijetna. Zjutraj  v Kranju sva bila zaradi vetrovnih razmer skeptična kako bo. A s tem ni bilo problema. Z avtom sva šla proti Celovcu, približno 5km od meje sva zavila proti Bodentalu, pri smučišču desno in pri Podnarju, kjer so tekaške proge pustila avto. Na začetku sva imela težave z mojo žolno, ki pa jih je Blaž spretno rešil. Sedlo Belščica je direktno pred nama, na levi pa ostenja Vrtače, zatorej se te poti ne da zgrešiti. Problematičen pa se je izkazal odcep za Celovško kočo. Desno sva zavila ob prvi priložnosti. Tu se je tudi videlo, da je šlo največ ljudi. Lahko se zmerno vzpenjaš po cesti, da pa se tudi krajšati po gozdu. Kmalu sva na resnično idilični Vgrizevi planini. Vse to ugotoviva šele kasneje. Povzpneva se še na vzpetino nad to planino, od koder pričakujeva pogled na Celovško kočo. Vendar pa se pot na vrhu konča. Vsekakor sva sedaj že prepričana, da sva zavila prekmalu. Malo si ogledujeva možen dostop okoli Kozjaka, pa nama ne gre. Spustiva se nazaj, ter se utaboriva. Brezvetrje, sonce, pomlad. Nič nama ne manjka. Kmalu sva odločena, da ne greva nazaj, ter še enkrat navzgor po drugi poti. Uživava. Spust nazaj je bolj tako. Po cesti ni kake uživaške smuke, skozi gozd je bolje, ampak vseeno to ni to. Pri Podnarju spijeva pivo, ter se strinjava da nama čisto nič ni manjkalo.

DSCN4707

DSCN4714

DSCN4722

DSCN4724

DSCN4725

DSCN4734

DSCN4735

DSCN4736

DSCN4740

DSCN4741

DSCN4745

DSCN4749