Križ

Tuesday , 27, March 2012 2 Comments

Sicer patetično, mogoče že večkrat slišano, pa vseeno. Za današnjo turo ne najdem besed, ki bi lahko opisale to kar smo danes doživeli. Je kriva letošnja borna zima, ki mi je definitivno znižala kriterije? Mogoče zavedanje, da bodo smuči kmalu romale v kot? Ali pa to, da smo se s tem izletom vrnili v naše začetke smučanja izpred 10 let? Sploh ni pomembno, glavno da je bilo lepo. Zdražil nas je definitivno Aleš z objavo naše skupne ture s Storžiča, kjer smo bili, uf, dolgo nazaj. Potem pa si moram skromno nekaj zaslug pripisati tudi sebi. Takšnega lobiranja kot sem ga uporabil za dosego cilja, se ne bi sramovali niti naši vrli tajkuni. Pa je uspelo. Aleš se je vdal. S Šparovcem pa nikoli ni bilo problema, ko je bilo kam za iti. Pa gremo, če ne gre drugače. Fizično smo malo spremenjeni, drugače pa smo še vedno enaki. Malce neresni, pa upam da bomo taki še dolgo ostali. Saj je vse okoli nas preresno.

Pripomočki Šparovca

DSC_9076

V Vrata smo prišli po planu okoli 6:00, 6:30. Aleš je zvedel, da obstaja neka bližnjica, pa si nismo upali preveč tvegati, čeprav so popoldne vsi, ki so bili z nami na Križu prišli po njej. Bomo vedeli za naslednjič. Ta bližnjica se odcepi na parkirišču desno od zapornice. Nas pa je pot vodila desno od Aljaževega doma. Vedeli smo, da nas do prvega snega loči dobra ura hoje. Vsi smo hodili v pancerjih. Pa bi bilo mogoče bolje, če bi vzeli superge.

DSC_9078

Prve snežne zaplate nas pričakajo še preveč trde, da bi si nadeli smuči. Zato še nekaj časa nadaljujemo peš. Ambient je že od začetka pravi visokogorski. V hrbet nam gleda s soncem ožarjeni Triglav, pred nami nas vabi Dolkova glava, potem pa smo skoraj do vrha v Stenarjevi družbi. Sedaj že na smučeh. Nekaj časa smo na soncu, potem pa vseskozi ob severni steni Stenarja v senci. Tam bi nam prav prišli srenači. Doma nam ne koristijo.  Cela ta dolina me spominja na Suho ruševje.

DSC_9079

DSC_9083

DSC_9086

DSC_9100

Potem pa proti Bovškim vratcom zopet v soncu. Tukaj se pobočje položi, zato je užitek vse večji. Kar predemo od zadovoljstva.

DSC_9124

Potem pa nas samo še greben loči od današnjega cilja. Malo pod vrham Križa razumljivo odložimo smuči. Pogledi so že tu fantastični. 

DSC_9136

DSC_9140

DSC_9145

DSC_9168Do vrha je potem samo še nekaj minut. Ena jeklenica, potem nek malo strmejši, vendar kratek odsek in Križ je tu.

DSC_9171

DSC_9183

DSC_9186

DSC_9199

DSC_9204

DSC_9205

Kot vedno je najlepši del spust. In tu imaš kljub jutranjemu dvomu glede na snežne razmere na razpolago ogromna nepresmučana območja. S trdo podlago, na njej pa nekaj cm pršiča. En odsek, ki je cel dan v senci je sicer trd in razdrapan, ampak še vedno bolje kot kaka kloža.

DSC_9236

DSC_9264

DSC_9272

Po pobočjih obsijanih s soncem pa zopet rapsodija. In kot kaže bo tukaj sneg ostal še kar nekaj časa. Ker smo na celodnevnem izletu si razumljivo privoščimo še daljši počitek.

DSC_9300

Potem pa do konca snega malo rodea, pa Šparovčev padec, pa sneta smučka in njena čudežna zaustavitev.

DSC_9324

DSC_9325

DSC_9328

Sledi samo še hoja do izhodišča, malce Aleševih odgovorov na najina vprašanja o vsem… Obvezno pivo… In upanje na čimprejšnji prihodnjič.

ALEŠEVO POROČILO

2 thoughts on “ : Križ”
  • Klemen says:

    Fantje,
    mal fouš z upanjem, da gremo še kam skupaj.

    LP Klemen

  • […] Nekaj vtisov s ture pa na Edijevem blogu. […]