Na Kras

IMG_2953

Za ta, za nas še precej neraziskovan kotiček Slovenije smo se odločili skupaj z Ivotom. On je tudi opravil rezervacijo. Destinacija Kostanjevica na Krasu. Pa je nato v zadnjem trenutku ugotovil, da je rezerviral za naslednji teden. Sami pa smo bili psihično pripravljeni za tega. In smo naredili neko uskladitev, ki bi nekako ustrezala vsem. Ta vikend gremo brez otrok, naslednji pa vsi skupaj. Petra zjutraj še dela. Zato se z Ivotom odpraviva s kolesom, Petra pa bo prišla potem z avtom. Sam sem že rahlo naveličan standardne trase čez Logatec in Ajdovščino, zato predlagam karkoli, samo drugje. Odločiva se za Sovodenj-Cerkno, potem bova pa že nekako prišla do Krasa. Večer prej si očitno nisem pripravil rokavčkov. To so pripomočki za lažje kolesarjenje v hladnejših razmerah. Ker nočem zbujati preostalih živečih v naši hiši, in ker sklepam, da je poletje še mlado, grem na pot pač brez. Kmalu ugotovim, da je bila to zopet ena pametnejših potez. Do konca julija imam običajno s sabo jakno. Za vsak slučaj. In je nikoli ne uporabim. Potem pa do novembra hodim brez. Za vsak slučaj. In bi jo uporabil. Ivo ima rokavčke in brezrokavnik, pa je tudi premalo oblečem. Po ravnem še gre. Pri spustu v Kladje pa zmrzne vse kar je možno. Seveda ne tako močno, da bi spustila kavo. Grem pa kljub temu v kiosk. Po časopis. ”Vam lahko kako pomagam?” je prijazna mlada uslužbenka. ”Rabim nek časopis. Da se oblečem,” ji odvrnem. ”Potem pa vzemite Slovenske novice. So samo 1 euro, pa vsaj enkrat bodo uporabne,” me dokončno osvoji.

Močna kava v Cerknem

IMG_2944-001

Dogovoriva se, da greva po glavni cesti do Bače, potem pa čez Čepovan. Nikoli še nisva prevozila tega vzpona. Obstaja sicer krajša pot. Odcep Dolenja Trebuša. Vendar ker gre sedaj pot rahlo navzdol, se raje še spuščava, probleme bova reševala kasneje. Izkaže se, da sva izbrala bolj humano pot. Vzpona je za kakih 6km, nobenega hudega naklona. Tu se že čuti pridih Primorja. Voziva se po planoti, potem pa naju čaka hiter spust do Solkana. Ker sva blizu Gorice, greva tja poskusiti kavo. Potem pa po monotoni, lahko da zaradi burje še toliko bolj dolgočasni poti, proti Ajdovščini. V vasici Potoče zavijeva desno čez nek hrib in sva v Braniku. Ker ima tam vikend Baldi se oglasiva, pa ni nikogar. Dobimo se s Petro in pogledamo kje je naša hišica. 5km stran od Branika. Postaja zanimivo. Že Branik ni kak presežek moderne civilizacije. Smo v vasici Pedrovo. Se ji lahko reče vasica? Mimo gradu Rihenberg na prvem ovinku desno. Pa še nekaj kilometrov vzpona. Ki me dokončno sezuje. Ne da se mi več. Na vrhu pa rapsodija. Konec sveta. Naprej se ne da. Mogoče 10-15 hiš, večina zapuščenih. In naše prenočišče, če se ne motim v bivšem hlevu. Upam, da nisem užalil prijazne gostitelje. Vsekakor pa je bila tu kmetija včasih. Ko malo brskam ugotovim, da so jo naselili leta 1896. Njihovi pradedje so potem obdelovali zemljo do leta 1952, ko so obupali in se preselili. Leta 2006 pa so se mladi Tončevi vrnili in obudili pravljico. Čeprav smo imeli ogromno načrtov, pa smo do konca dneva posedali okoli hiše ali pa se sprehajali po vasici. Vsi smo se strinjali, da je mir ki ga oddaja ta okoliš naravnost fantastičen. Kljub temu, da smo bili na žalost samo slabih 24 ur tukaj, pa smo si vseeno napolnili baterije za nekaj časa. Še se vrnemo.

IMG_2983

DSC_1014

IMG_2955

IMG_2975-001

Trasa: Kranj-Škofja Loka- Gorenja vas- Trebija-Sovodenj-Bača-Čepovan-Lokve-Solkan-Nova Gorica-Potoče-Branik-Pedrovo

140km; 1630 m vzpona.

ssss