Jaka Primožič – kolesar

Monday , 22, May 2017 1 Comment

Ko ga prvič zagledaš, se ti zdi povsem običajen srednješolec. Oblečen tako kot večina. Na prvi pogled bi rekel, da živi povsem normalno življenje. Ocene tam okoli 3, računalnik je na prvem mestu prioritet, mogoče posluša Justin Bieberja, ali pa ga sovraži, komaj čaka, da v kino pride nova Vojna zvezd. Šport pa…. Če ne gre drugače. Ko pa ga bolje spoznaš, ugotoviš, da je vse ravno nasprotno. Šolo pač mora končati, računalnik se uporablja predvsem v kolesarske namene, za Justina Bieberja še ni slišal, razen če ni to tisti, ki je bil enkrat četrti na Vuelti. Vojno zvezd ima na vsaki tekmi. Šport pa… za zajtrk, kosilo in večerjo.

Malce širši kolesarski srenji je postal znan po lanskem Svetovnem prvenstvu za mladince v Katarju, kjer je dosegel 8. in 9. mesto, zato se najprej dotakniva tega dogodka. Odličen, vrhunski rezultat, pa vendar z malce grenkim zaključkom.

LUKAZOJA: Katar. Kronometer 9. mesto, cestna vožnja 8. mesto. Uspeh ali obstaja kakšen priokus?

JAKA PRIMOŽIČ: Seveda sta obe vožnji uspeh, vendar bolj za druge, kot zame. Sam vem česa sem sposoben in koliko sem vložil v to. Na žalost pa sem na evropskem prvenstvu zbolel in bolezen me je stala odlične forme. Po 10 dnevnem počitku sem začel nazaj trenirati. Kar se tiče kronometra sem zadovoljen saj mi trasa ni ugajala, kot bi mi na primer na evropskem prvenstvu. Nad cestno dirko sem kar malo razočaran, saj smo bili kot ekipa sposobni doseči veliko lepši rezultat, kot tri uvrstitve med deseterico.

LUKAZOJA:  Kaj si pričakoval pred prvenstvom? Sploh glede na bolezen, ki si jo prebolel?

JAKA PRIMOŽIČ: Na Svetovno prvenstvo sem odšel z mešanimi občutki, saj nisem vedel v kakšni formi sem. Treniral sem le 14 dni in po 10 dnevni pavzi sem se nekako »bal« nastopa. Vendar sem zato bil veliko bolj sproščen, saj sem imel manjša pričakovanja.

LUKAZOJA: Kakšna se ti je zdela organizacija Svetovnega prvenstva?

JAKA PRIMOŽIČ: Organizacija je bila neverjetna. Ne verjamem, da je bilo kakšno Svetovno prvenstvo že tako dobro organizirano. Vse je potekalo tako kot mora, nastanitev v hotelu prav tako izjemna. Tako kot vsakega tekmovalca me je motilo le, da ni bilo gledalcev.

LUKAZOJA: Si imel kaj stika z našimi člani ali drugimi zvezdniki?

JAKA PRIMOŽIČ: Ja, seveda, bili so v istem hotelu. Malo smo se pogovorili kako je dirkati v takih razmerah, saj so nekateri že tekmovali na enaki progi.

LUKAZOJA: Kaj ste počeli zadnji večer na Svetovnem prvenstvu pred odhodom domov?

JAKA PRIMOŽIČ: Haha, kot da bi vedel kaj moraš vprašat. V hotel sem prišel šele okrog 19h, saj sem moral prej opraviti še doping kontrolo. Najprej sem z mehanikom pospravil kolesa v torbe, saj smo imeli odhod izpred hotela že ob treh zjutraj. Po tem sem šel na večerjo in nato v nakupovalni center, ki je imel na sredini drsališče. Nato smo šli nazaj v hotel, kjer smo zganjali vragolije in še enkrat pogledali našo dirko.

LUKAZOJA: Kot običajno po večjih tekmah je po raznih spletnih straneh skoraj vedno ogromno govora o napačni taktiki. Kaj misliš, bi bilo lahko drugače?

JAKA PRIMOŽIČ: Seveda, v Sloveniji kot tudi drugod izpred televizije, so vsi najboljši trenerji. Taktika mi že od začetka ni bila ravno všeč, saj sem vedel, da ne bo prišlo do šprinta celotne skupine ampak manjše skupinice. Po sreči smo bili v tej manjši skupinici trije Slovenci in računali smo na šprint Žige Jermana. Celo dirko sva s Horvatom pokrivala bege in vlekla skupino, vendar je za zadnji krog preprosto zmanjkalo moči. Imel sem nesrečo, da je pobeg z bodočim zmagovalcem uspel ravno, ko sem naredil menjavo. Skoka nisem bil sposoben pokriti, to sem pričakoval od drugih dveh fantov, vendar sta bila preveč izmučena. Tako sem še cel krog poskušal ujeti pobeg vendar preprosto ni šlo. 2 km do cilja smo se sprijaznili, da bo šprint, naredili vlak, vendar se je v zadnjem ovinku pred ciljem skupina povečala in Jerman, kot glavni šprinter je ostal na drugi strani. V cilj sem potegnil kolikor sem le lahko, vendar se Horvat in Jerman nista uspela razvrstiti. Lahko bi bilo veliko slabše, zato tudi s tem rezultatom nisem razočaran.

LUKAZOJA: Nekaj km pred ciljem, ko sta šla v beg Danca, se je zdelo kot da ne moreš priključiti. Si imel taka navodila ali je pač zmanjkalo moči?

JAKA PRIMOŽIČ: Ušla sta ravno po tem, ko sem na začetku zadnjega kroga pokril skok, zato nisem bil sposoben priključiti. Pogledal sem nazaj, če je kateri od naših pripravljen napasti, a kot kaže ni bilo več moči. Po njunem skoku sem takoj odšel nazaj na čelo skupine, da bi priključil in še celo napadel, vendar sem se med dirko preveč iztrošil.

LUKAZOJA: Letos prvič voziš med člani. Kakšen se ti zdi ta preskok? Kako si zadovoljen s spomladanskim delom sezone? Katere pomembne dirke te čakajo do konca sezone?

JAKA PRIMOŽIČ: Preskok je res zelo velik, na vse prejšnje kategorije sem se lažje navadil, pri članih pa so dirke toliko daljše in hitrejše, da je veliko bolj zahtevno. Z začetkom sezone sem kar zadovoljen, razen zdravstvenih težav, ki so se mi vlekle skozi cel marec, tako da na kar nekaj dirkah nisem vozil optimalno. Najbolj mi je žal za Istrsko pomlad, a sezona je dolga, vse se bo dalo nadoknaditi. Mogoče res nisem dosegel nekih vidnejših uvrstitev, vendar mi je bil cilj, da vse dirke končam. Na zadnji dirki spomladanskega dela Beograd-Banja Luka pa sem s šestim mestom vseeno uspel osvojiti svoje prve UCI točke. vendar pa so najpomembnejše dirke letos  šele pred nami, Dirka miru za pokal narodov u23 na Českem v prvih dneh junija, Dirka po Sloveniji, DP kronometer in DP cestna dirka, domaca Dirka za VN Kranja in kot najpomembnejša dirka sezone za fante do 23 let Tour de l’Avenir v Franciji konec avgusta. Seveda pa ne smem pozabiti septembrskega SP v Bergnu na Norveškem. Veliko bo možnosti za dokazovanje, le mirno in zbrano moram nadaljevati.

LUKAZOJA: Čez slab mesec dni boš štartal na največji slovenski kolesarski prireditvi 24. Dirki po Sloveniji? Kako je prišlo sploh do nastopa? Sava namreč ni kontinentalna ekipa da bi se dirke udeležila. Kakšna so pričakovanja?

JAKA PRIMOŽIČ: Zelo sem vesel, da sem bil izbran v ekipo za Dirko po Sloveniji, kjer bomo nastopili kot reprezentanca. Startalo bo nekaj naših kolesarjev in nekaj iz drugih slovenskih klubov. Na začetku sezone Dirke po Sloveniji ni bilo v načrtu, vendar po tem ko smo izvedeli da bo prenašal Eurosport v živo je preprosto nismo mogli izpustiti. Pričakujem zelo zahtevno dirko, saj bo na startu 5 WT ekip. Sam pa upam da bom dirkal čim bolje. Se pa ne zavedam kako zahtevno bo, zato ne bi govoril o rezultatu.

LUKAZOJA: Kako zgledajo treningi v tvojem matičnem klubu (Kolesarski klub Sava)? Treniraš še kaj poleg skupnih treningov? Kdo ti piše treninge?

JAKA PRIMOŽIČ: Trening se zaradi šole pričenja šele okrog 13-ih ali 14-ih zato se, ko pridem domov takoj odpravim na kolo in če se le da naredim že nekaj kilometrov pred klubskim treningom, če ga imamo. To je običajno trening za avtom, šprinti, trening moči ali kaj podobnega. Po treningu, če imam še čas, se ponovno še malo zapeljem. Skupnih treningov sicer nimamo, cca 1x tedensko, zato treninge večinoma načrtujem sam ali z očetom. Plan treningov mi piše trener, pogosto treninge malo prilagodiva počutju in šolskim obveznostim.

LUKAZOJA: Si zadovoljen s podporo v Savi?

JAKA PRIMOŽIČ:Seveda! V Savi sem že od začetka in je moj matični klub. Tu se počutim doma, z vsemi se odlično razumem in mi pomagajo pri vsem (še celo pri šoli). Mogoče imajo res v drugih klubih več denarja, vendar to ni moj moto, tudi mi dirkamo kvalitetne dirke in zares sem jim hvaležen, ker so mi pomagali priti do tega nivoja. Tako Mateju pri mladincih, kot Matjažu zdaj v članski ekipi.

LUKAZOJA: Večno vprašanje pri nas ”laikih”. Kolo, ki ga pač dobiš pri klubu. Bi si, če bi imel možnost, izbral drugega? Ali si zadovoljen s tistim kar dobiš?

JAKA PRIMOŽIČ: Zadovoljen sem s tem kar dobim. Običajno pa na kolesu zamenjam razne komponente, da bi bilo kolo čim lažje in prilagojeno meni. Seveda je veliko koles, ki bi jih imel.

LUKAZOJA: Kako si sploh začel s kolesarstvom?

JAKA PRIMOŽIČ: S kolesarstvom sem pričel v začetku leta 2012, kot deček A. Za kolesarstvo sem se zanimal že veliko prej saj je kolesaril moj prijatelj, vendar sem zaradi drugih hobijev pričel šele takrat.

LUKAZOJA: Kaj si počel preden si začel s kolesarjenjem?

JAKA PRIMOŽIČ: Pred tem sem 5 let igral nogomet, 2 leti košarko, preizkusil pa sem se tudi v atletiki. Nekaj časa sem igral tudi sintesajzer, vendar ugotovil, da to nekako ni zame.

LUKAZOJA: Kdaj si ugotovil, da to ni več hobi, ter da bi v prihodnosti lahko živel od kolesa?

JAKA PRIMOŽIČ: Od kar sem se začel ukvarjati s kolesarstvom sem sanjaril o tem, da bi nekoč postal profesionalec, vendar so to do lanske sezone bile bolj sanje, od lani pa se mi ti zdi nekako bolj uresničljivo.

LUKAZOJA: Večina jih ne ve, da je tvoj oče vrhunski ultramaratonec, še manj pa, da je bil udeleženec Svetovnega prvenstva v Polironmanu in Ironmanu? Ti kako pomaga s svojimi izkušnjami?

JAKA PRIMOŽIČ: Seveda! Takoj, ko sem postal resen sva začela skupaj načrtovati moje treninge in skratka celotno življenje ob kolesarstvu. Ob začetku, ko sem pričel mi je povedal veliko, saj nisem vedel ničesar. Že dolgo je živel bolj športno življenje, zato sem ga poslušal in mi je lahko bil nekakšen vzor. Malo sem ga posnemal in opazoval kaj dela in mi je bilo zato veliko lažje… še vedno vse treninge načrtujeva skupaj in se o vsem pogovoriva. Velik del mojega dosedanjega uspeha gre njemu in sem mu zato zelo hvaležen.

LUKAZOJA: Če bi ti ponudil katerokoli zmago čez nekaj let? Kaj bi izbral, Tour, Giro, Vuelto, kakšno klasiko, Svetovno prvenstvo, naslov olimpijskega prvaka, ali kaj drugega? Kaj se ti trenutno zdi najprestižnejše? Ali mogoče najtežje osvojljivo?

JAKA PRIMOŽIČ: Definitivno bi bil to Tour, vendar o tem raje ne razmišljam preveč, pot do tja je še dolga, veliko se moram še naučiti. Najprestižnejši se mi zdi Tour, vsi ga spremljamo, vsak ve kdo ga je zmagal, ne ve pa vsak, kdo je zmagal ostale prej omenjene dirke. Vsaka dirka je nekaj posebnega, vendar je Tour je samo eden.

LUKAZOJA: Koliko km cca narediš letno?

JAKA PRIMOŽIČ: Vsako leto več, saj odraščam. Predlani sem jih prevozil nekaj čez 16 tisoč, lani pa okrog 19 tisoč.

LUKAZOJA: Kaj počneš na daljših dirkah? Seveda razen ”dirkanja”? Gledaš okolico, razmišljaš o čem prijetnem, ali si povsem osredotočen na tekmo?

JAKA PRIMOŽIČ: Seveda poizkušam biti povsem osredotočen na tekmo, vendar ob cesti vedno opazim kakšen dober avto ali pa kakšno zanimivo stvar. Letos je na daljših dirkah tudi veliko časa za klepet s kolesarji iz celega pelotona. Dirkam vsakič drugje, tako da je vedno kaj zanimivega. Kolesarstvo je glede tega res nekaj posebnega.

LUKAZOJA: Prosti čas? Ga imaš sploh kaj, kaj počneš takrat?

JAKA PRIMOŽIČ: Imam ga zelo malo, saj še vedno hodim v športno gimnazijo v 3. letnik. Med prostim časom sem s punco ali pa s prijatelji, če sem sam, pa vedno rad pogledam kakšen film ali berem, gledam avtomobilske revije in oddaje.

LUKAZOJA: Imaš v šoli kaj težav zaradi kolesa? Te podpirajo, saj si ogromno odsoten?

JAKA PRIMOŽIČ: Malce težavic imam, saj sem veliko odsoten. Težko je dohajati z vsemi stvarmi v šoli, ko te ni, vendar večjih problemov nimam. Letošnje šolsko leto sem veliko naredil že pozimi, v mrtvi sezoni in sem sedaj pred koncem še vedno pred sošolci z ocenami. Šola je precej naklonjena športnikom in nas zelo podpirajo.

LUKAZOJA: Si se že naveličal stalnih potovanj? Sploh slediš kam vse greš? Ti mogoče preseda večno pakiranje?

JAKA PRIMOŽIČ: Na koncu sezone rad malo zaprem potovalko, vendar čez sezono nimam težav s pogostimi potovanji. Rad potujem in zato grem z veseljem na vsako dirko. Potovalko imam vedno odprto v sobi in le zlagam notri in ven.

LUKAZOJA: Še lani si se udeležil nekaj rekreativnih  tekem v Sloveniji? Letos, če se ne motim, nisi bil na nobeni. So kriva pravila, ali enostavno nimaš časa ali kaj drugega?

JAKA PRIMOŽIČ: Rekreativni vzponi so mi služili kot zelo dober trening, saj se na treningu ne moreš prisiliti, da bi dal vse od sebe tako kot na dirki. Letos nisem startal nobene, ker preprosto nisem imel časa.

LUKAZOJA: Kateri rezultat do sedaj ti največ pomeni?

JAKA PRIMOŽIČ: Verjetno zmaga na Dirki po zgornji Avstriji, kjer sem v zadnji kraljevi etapi s solo vožnjo na 7km klanec nadoknadil 1.20 min zaostanka za vodilnimi in 3. mesto na Dirki miru za pokal narodov na Češkem. Dve leti zapored sem zmagal tudi dvodnevno dirko UCI po Srbiji, dve leti zapored sem zmagal tradicionalni Coppa montes v Italiji, kar mi je uspelo šele kot drugemu kolesarju v 63 letni zgodovini te dirke, odmevna pa je bila tudi domača zmaga za VN kranja, v bistvu pa sem najbolj ponosen na konstantno dirkanje skozi celotno sezono, saj sem praktično vse pomembne dirke končal med prvo deseterico in tako končal na 1. mestu PCSa med mladinci (op.avt.: svetovna kolesarska lestvica procyclingstats-a)

LUKAZOJA: Doping? Mnenje?

JAKA PRIMOŽIČ:Začel sem v času, ko doping ni več tako pogosto prisoten v kolesarstvu. Sam sem zelo kritičen do vseh prepovedanih sredstev, ker vem koliko je potrebno vložiti v dosego dobrega rezultata in da te nekdo premaga “poln” res ni sprejemljivo. Ni mi všeč, ker so bili Slovenci prepogosto na dopingu in zato na nas mlade gledajo malce postrani, saj smo še vedno na slabem glasu. Mislim, da bomo v prihodnosti mladi kolesarji težje prišli do dobre ekipe ravno zaradi slabih izkušenj z našimi predhodniki.

LUKAZOJA: Prehrana, ješ vse ali imaš kakšne omejitve?

JAKA PRIMOŽIČ: Jem praktično vse, poizkušam jesti čim bolj zdravo in s čim manj prehranskimi grehi.

LUKAZOJA: Greš vedno z veseljem na trening, kdaj ti je najtežje?

JAKA PRIMOŽIČ: Vedno grem z veseljem na trening, le ob koncu sezone, ali ko imam kakšno nesrečo (letos bolezen) nisem tako motiviran, vendar vseeno naredim ves predpisan trening.

LUKAZOJA: Treniraš raje sam ali s kom v družbi?

JAKA PRIMOŽIČ: Drugače mi je vseeno, vendar sem na daljših vožnjah seveda raje v družbi. Z motivacijo res nimam problemov, tako da vedno naredim kar moram (po navadi pa še kaj več ).

LUKAZOJA: Poslušaš kdaj glasbo na treningu? Kaj najraje poslušaš?

JAKA PRIMOŽIČ: Ko sem sam jo vedno poslušam, na skupnih treningih pa redkeje, vendar vseeno večino treningov preživim s slušalko v desnem ušesu, vendar le toliko glasno, da slišim okolico in promet okoli sebe. Nekako poslušam glasbo vseh žanrov, večino yu rocka, rocka, rapa in vse kar mi gre v uho.

LUKAZOJA: Sam čistiš kolo? Kako, kolikokrat?

JAKA PRIMOŽIČ: Seveda, čistim ga vsakič pred tekmo in vedno po deževnem treningu. Včasih ga oče vzame v “obdelavo” in ga on pripravi, predvsem, če sam nimam časa.

LUKAZOJA: Po konstituciji si bolj kolesar za klanec. Letos pa si postal odličen tudi v ostalih prvinah. Kako je prišlo do te preobrazbe?

JAKA PRIMOŽIČ: Pri mladincih ni bilo dosti takšnih dirk, da bi dokazal kakšen kolesar si. Klanci so prekratki, eni imajo boljšo, drugi slabšo opremo, nekateri so že veliko bolj razviti kot drugi in s tem tudi močnejši. Na kronometru sem se letos lahko konkurenčno preizkusil, saj smo kupili kolo za vožnjo na čas, ki ga prej nisem imel. Na koncu vseeno mislim, da če imaš vsaj solidno opremo, če si dober, si dober povsod.

LUKAZOJA: Se vedno držiš tistega kar se zmenite pred tekmo? Ali si kdaj prekršil dogovorjeno? Je dogovor v domeni trenerja, ali se kdaj dogovarjate tudi sami tekmovalci?

JAKA PRIMOŽIČ: Vedno se držim tega kar se zmenimo s trenerjem ali s kolesarji. To me je že dostikrat stalo rezultata, kot na primer lani na Svetovnem prvenstvu. Nikomur ničesar ne očitam, vendar dostikrat sem si rekel, da bi lahko dirkal bolje, če bi bil jaz na mestu tega kolesarja, na katerem se je gradila taktika. Vendar kolesarstvo je ekipni šport, dirke so preko celega leta, enkrat zgubiš, drugič pa se ti vse povrne.

LUKAZOJA: Kakšen je tvoj dan pred pomembno tekmo? Imaš tremo kakšen poseben obred?

JAKA PRIMOŽIČ: Poizkušam čim več počivati. Trening je zelo kratek z nekaj šprinti. Jem večinoma hidrate in grem na masažo. Pred tekmami se res držim urnikov in pazim kaj delam.

LUKAZOJA: Ko si na tekmi v težavah? Gledaš utrip, watte, kaj podobnega ali pač greš dokler gre?

JAKA PRIMOŽIČ: V resnih težavah sem bil zelo malokrat. Lani pa sem na eni dirki v Italiji zelo zabredel, saj me je po 30 km zabilo in sem se celo dirko vozil zadaj. Ko sem v težavah nekako gledam le watte, saj je utrip vedno drugačen. Drugače pa se bolj zanašam na občutek kot pa na Garmina.

LUKAZOJA: Večina kolesarjev je dejala, da ima na tekmi določeno število nabojev. Ti že veš koliko jih imaš?

JAKA PRIMOŽIČ:Ne vem točno, koliko jih imam, saj vedno grem kolikor le lahko. Dokler se dirka ne prelomi varčujem z močmi, potem pa poizkušam biti zraven in takrat ne razmišljam prav veliko. Glede nabojev se ne strinjam ravno, saj se čez čas vsak ponovno napolni, včasih pa tega naboja ni od nikjer, čeprav ne veš, če si ga sploh porabil…

LUKAZOJA: Kateri je tvoj najljubši kolesarski odsek, del? Kam greš najraje? Kje sigurno ne boš več vozil ko končaš?

JAKA PRIMOŽIČ: Niti nimam najljubšega odseka, saj je Gorenjska tako majhna,da lahko v enem treningu prevoziš veliko cest. Rad grem na Lubnik, Stari vrh, Jezersko itd. Ko končam s kolesarstvom, se ne bi nikoli več vozil po odsekih Pariz – Roubaixa, v Sloveniji pa po dolini od Bohinjske Bistrice do Bleda.

LUKAZOJA: Imaš spravljene članke, prispevke o sebi? Sedaj se jih je nabralo že kar nekaj?

JAKA PRIMOŽIČ: Oče arhivira večino vseh prispevkov. Vsako sezono se nabere kar lepo število intervjujev, rezultatov, štartnih številk iz dirk, skratka vsega, kar se je dogajalo skozi celotno sezono.

LUKAZOJA: Te že kdo prepozna kot kolesarja, vrhunskega športnika? Imaš kakšne privilegije zaradi tega?

JAKA PRIMOŽIČ: Seveda, večina me pozna kot kolesarja, saj je to moje življenje. Skozi kolesarstvo spoznaš veliko ljudi in ljudje spoznajo tebe in zato imaš manjše privilegije, hkrati pa večje obveznosti. Moraš se obnašati odgovorno, skozi šport biti vzor mlajšim in vrstnikom ter starejšim od sebe. Predvsem sem z napredkom dobil možnost, da lahko poslušam tudi mnenja drugih vrhunskih trenerjev, v glavnem so to odprti ljudje, ki običajno povedo “nekaj več” in ko imam možnost, treniram  z boljšimi od sebe, s profesionalci. Takrat se naučim največ.

LUKAZOJA: Imaš v ekipi raje boljšega kolesarja in slabšega prijatelja ali malo slabšega kolesarja in boljšega prijatelja?

JAKA PRIMOŽIČ: Raje boljšega prijatelja. Če se vsi razumemo, bomo tudi z veseljem nekaj naredili drug za drugega in ekipno dirkali. Problem je če se ne razumemo, ker bo vsak dirkal zase.

LUKAZOJA: Imaš kakšnega idola? Najpopolnejši kolesar trenutno? V zgodovini?

JAKA PRIMOŽIČ: Najljubši kolesar trenutno mi je Esteban Chaves, saj vidim, da res uživa na kolesu, in je res tisti najboljši, ni nek zadrt in sebičen kolesar. Zdi se mi, da je dober človek in najbrž prijazen tudi v civilnem življenju. V zgodovini pa mislim, da je najboljši kolesar Eddy Merckx, saj je zmagal tretjino vseh svojih dirkih, ki jih je startal.

LUKAZOJA: Nam lahko zaupaš kje se vidiš v naslednji sezoni?

JAKA PRIMOŽIČ: Uf, rade volje, če bi sam vedel. Ponudbe so, vendar sem še mlad. Potrebno bo dokončati gimnazijo, kam me zapelje kolesarska pot pa bomo videli.

Vse fotografije: Aleš Zdešar (http://aleszdesar.si/)

One thought on “ : Jaka Primožič – kolesar”
  • […] Jaka Primožič – kolesarstvo […]