ULTRA /RUN / SAVUDRIJA – NOVIGRAD, 53.8km

01.  VRBETIČ ADRIJANO 03:38:20 M 1972 TK TELEKOM, SLO
02.  LINDIČ ANDREJ 04:02:10 M 1976 IND., SLO
03.  VOLČANŠEK MITJA 04:03:05 M 1979 ŠD 3 ŠPORT, SLO
04.  KALTAK ASIM 04:03:32 M 1961 IND., SLO
05.  ABDAKOVIČ ZAHID 04:04:20 M 1979 IND., SLO
06.  JENSTERLE FRANZ 04:09:38 M 1967 IND., SLO
07.  KRNIĆ EDO 04:17:04 M 1973 IRON, SLO
08.  CAR VIKTOR 04:21:50 M 1979 TK M. PTUJ, SLO
09.  HRIBAR MATEJ 04:28:33 M 1971 EN. TEAM, SLO
10.  VINČEC DANIJEL 04:33:58 M 1980 ŠD 3 ŠPORT, SLO
11.  ANIČIČ ALEKSANDAR 04:33:33 M 1958 URBANI TEKAČI, SL
12.  MLAKAR MATJAŽ 04:48:07 M 1966 TKD SOVICA, SLO
13.  MARAVŽ KLAVDIJ 04:55:44 M 1962 ŠD FILIPIDES, SLO
14.  KRAMAR BOJAN 04:56:40 M 1964 IND., SLO
15.  HUZANIĆ HRVOJE 04:57:06 M 1984 IND., CRO
16.  VENTURINI PETER 04:58:32 M 1966 ŠD 3 ŠPORT, SLO
17.  ROZMAN SAMO 04:58:33 M 1960 ŠD 3K ŠPORT, SLO
18.  URBAN MAJA 05:06:58 F 1985 IND., CRO
19.  DEŽELAK POLONA 05:15:58 F 1984 IND., SLO
20.  BELE MARJAN 05:08:25 M 1964 3K SPORT, SLO
21.  JOVANOVSKI SLOBODAN 05:08:25 M 1961 ŠK 3 ŠPORT, SLO
22.  MEDERAL ANDREJ 05:11:57 M 1967 TS TELEKOM, SLO
23.  MENCIN DUŠAN 05:11:58 M 1973 TS TELEKOM, SL
24.  TREBOVŠEK MATJAŽ 05:12:09 M 1985 IND., SLO
25.  BAUER DARKO 05:13:20 M 1965 TK NOVO MESTO, SLO
26.  ROTAR ALEŠ 05:15:58 M 1960 TK NOVO MESTO, SLO
27.  KLJENAK IVO 05:18:28 M 1961 IND., SLO
28.  FISTER DUŠAN 05:24:18 M 1993 IND., SLO
29.  IVANČIČ DANJELA 05:24:55 F 1972 IND., SLO
30.  VINČEC DANIJEL 05:25:39 M 1980 ŠD 3 ŠPORT, SLO
31.  SKOK RAJKO 05:27:48 M 1968 IND., SLO
32.  RAKOŠ IVI 05:27:52 F 1960 ŠD TURBO, SLO
33.  ŠTUMBERGER JOŽE 05:28:28 M 1954 IND., CRO
34.  HORVAT ZMAGO 05:32:58 M 1963 IND., SLO
35. GREGORC ANITA 05:34:55 F 1973 TK TELEKOM, SLO
36.  REBEC UROŠ 05:40:10 M 1975 IND., SLO
37.  FLORJANČIČ JAN 05:41:36 M 1979 TEKAŠKI FORUM, SLO
38.  JOVIĆ MLADEN 05:43:45 M 1968 IND., CRO
39.  KOŠČAK ALEKSANDER 05:43:40 M 1963 IND., SLO
40.  SEKEREŠ ROBERT 05:44:16 M 1959 TK NOVO MESTO, SLO
41.  PEVEC SUSSANE 05:44:20 F 1981 DMP CELJE, SLO
42.  KOSIR UROŠ 05:44:24 M 1974 IND., SLO
43.  OLAJ DUŠAN 05:50:15 M 1962 IND., SLO
44.  DROLC GREGOR 05:59:10 M 1964 IND., SLO
45.  RITOŠA PATRIK 06:01:58 M 1980 TK TELEKOM, SLO
46.  ŠUŠTERIČ MARKO 06:09:47 M 1970 ŠD AADS, SLO
47.  PINTAR DAVOR 06:13:30 M 1983 VITEZI D. TEKA, SLO
48.  LOGAR MATEJA 06:14:57 F 1962 TELETEAM, SLO
49.  ŠTURM HEDA 06:14:58 F 1975 TELETEAM, SLO
50.  SAJOVIČ NEJC 06:21:28 M 1986 IND., SLO
51.  VIDRIH IGOR 06:26:31 M 1964 IND., SLO
52.  FURLAN BORIS 06:37:58 M 1955 IND., SLO
53.  GRENKO LEON 06:38:46 M 1964 IND., SLO
54.  BENKIČ SIMON 06:04:52 M 1976 URBANI TEKAČI, SLO
55.  NOVAK ERJAVEC BARBARA 06:41:50 F 1975 IND., SLO
56.  CVITANIĆ ANA 06:55:06 F 1986 IND., CRO

Še nekaj slik. Vse so od Zdešar Aleša, katerega vrhunske slike in kritična razmišlanja od vsega kar je novega na geološko-morfološki sceni lahko berete na njegovi strani http://www.fotogaja.si/.

Predrag, alfa in omega prireditve

IMG_1243

IMG_1262

IMG_1250

Jenšterle, Abdakovič
IMG_1289

IMG_1300

IMG_1362

IMG_1364

IMG_1367

IMG_1390

IMG_1429

IMG_1439

IMG_1471Brata Abdakovič

IMG_1457

53.8 km dolg tek od Savudrije, preko Buj, Grožnjana, čez dolino reke Mirne do Novigrada, je že 8-ič organiziral neumorni entuziast Predrag Živković. Obenem je bila to 60-ta prireditev pod njegovim okriljem. Spričo pomankljivih denarnih sredstev se mu kdaj v organizaciji prikrade manjša napaka, vendar se zaradi njegove odkritosrčnosti, prizadevnosti vse to pozabi.Tako kot vedno, ko tečem, je z menoj ekipa, kot bi bil ne vem kakšna zvezda. Tokrat so bili v načrtu Ivo na kolesu, Aleš in Petra pa v avtu. Pa je Ivo zbolel, sicer ni odpovedal, ampak mogoče še bo. Za vsak slučaj sem poklical Blaža, pa je bil takoj za. Ker sem bil v tednu pred tekmo tudi sam bolehen, oziroma sem se boril z nekim virusom, ni bilo nobene živčnosti.  Soboto sem standardno preležal, popolnoma miren. Šele ponoči se je vame prikradlo malo nervoze. Ampak to paše zraven.

Ogrevanje (foto Aleš Zdešar)

IMG_1252

V Savudrijo smo prišli pol ure pred startom. Posebnost te tekme je, da se ne začne ob 9:00 kot je po protokolu, ampak po občutku, v vsakem primeru pa pozneje. Preoblečem se v avtu, tudi ogrejem se notri. Imel sem dilemo ali startati v pajkicah ali kratkih hlačah. Kot se izkaže že takoj po startu, sem se pravilno odločil za kratko varianto. Cilj? Brez kalkuliranja teči kot bo šlo.

Pred startom (foto Aleš Zdešar)

IMG_1276

Nekaj sto metrov zdržim z vodilnimi, pa potem hitro spustim saj je za mene prehitro. Pa vseeno ostanem nekje vmes, tako da sem do konca srečal ne več kot 6,7 tekačev. Z menoj je od začetka na kolesu Blaž. Malce se loviva, saj sva se vse dogovorila v zadnjem trenutku. Pa ni nobenih težav. Moj načrt za hrano je vsakih 20 minut, enkrat gel ter voda, nato napitek isostar, in tako do konca. Vmes 2 magnezijevi tableti in to je to. Za vsak slučaj imam s sabo še nekaj frutabel, banane, vendar do konca ostanejo v avtu.

Blaž, s svojo novo uro

DSC_7192

Aleš, ljubitelj fotografije

DSC_7246

8. Ultra promo maraton, Predrag je prevedel v Istra upm (samoprevod)

DSC_7214

Najbolj nujne stvari

DSC_7216

Prvih nekaj km tečemo po asfaltu, potem pa zavijemo na makadam, ki je potem kar nekaj časa naš spremljevalec. Ker je Predrag pred začetkom poudaril, da potrebujemo pasoš, ga seveda moramo najti. Pa ga ni (nekaj minut nazaj na meji ga je carinik gledal). In Petra kliče Blaža, Blaž sprašuje mene, potem se dogovarja s Petro itd. Ker ga ne najdejo, pred mejo skočim v avto (stoječ, da ne bo diskvalifikacije) in pogledam tja, kjer mora biti. Pa ga ni, zato grem naprej. Zdi se mi, da sploh nismo šli čez mejo. Vprašanja v zvezi s prečkanjem meje, ki so mi polnila glavo zadnje kilometre s tem rešim in naprej je vse odvisno od mene. Takoj po startu me je začelo nekaj tiščati okoli ahilove tetive. Nekaj km sem se spraševal pa ja ne bom spet odstopil, pa to po nekaj minutah teka in druge negativne misli. Ampak od meje dalje je bilo konec vseh težav.

Matej Hribar, legenda Grintovci extrema

DSC_7221

Prišli smo na cesto in se počasi vzpenjali do Buj in pozneje do Grožnjana. Tempo je bil kljub neravni progi vseskozi pod 4:50. Računal sem, da če do Grožnjana pridem s tempom pod 5:00, potem sem zadovoljen. Vse je pod kontrolo. Jem, pijem, spregovorim kakšno besedo z Blažem. In uživam, predvsem v klanec. Do Grožnjana, kjer je konec vzponov, prehitim 4 sotrpine. Zavedam se, da je konec z mojim prehitevanjem. Čaka nas dolg makadamski spust v dolino Mirne. Pa tudi to dobro oddelam, se vidi da sem zadnji mesec predvsem navzdol pridno tekal. Ter da ne hodim več na priprave v Zrče.

Vrbetić Adrijano

DSC_7231

DSC_7234

Čaka me še okoli 15km puščavske doline. Makadama. Na začetku tempo precej dvignem. Kar me privede do prve in zadnje krize, ki pa ni tiste hude narave. Tempo nato spustim, malo poinhaliram in do konca ni težav. Tudi dolina se ne vleče kot se je nekoč.  Malo tudi že kalkuliram. Lovim čas pod 4 ure 30 minut. Pa čeprav imam na roki Garmina, se malo zakalkuliram in v bistvu do samega cilja nisem prepričan ali bo šlo po načrtih. Potem pa je v cilju čas po moji uri 4:15:54, po organizatorjevi 4:17 in še nekaj. Popolnoma sem zadovoljen.

DSC_7277

Matej (foto Aleš Zdešar)

IMG_1341

IMG_1355

Franci Jenšterle (foto Aleš Zdešar)

IMG_1409

Izvrstna kuhinja po tekmi (foto:Aleš Zdešar)

IMG_1467

Zopet sledijo zahvale. Najprej spremljevalcem. Alešu in Blažu, ki sta šla z menoj prostovoljno, pa seveda ženi, ki je take izlete podpisala preden sem izdahnil usodni DA. Ker vse odlično poznam oni pa tudi mene, lahko povem po pravici. Nimam nobenih pripomb, niti najmanjših. Vse sem dobil kar sem potreboval, bili so odlični. Pa seveda še Lojzetu, ki ima stalne preglavice z mojimi muhami. Pa vse potrpežljivo prenaša, svetuje.

Pa da ne bo še konec. Če smo hoteli nazaj v Slovenijo, je bilo potrebno rešiti vprašanje potnega lista. Zopet smo spraznili oba avta, pregledali vse kar se je dalo in to vsak posebej. Nič. Kaj sedaj? Ja nič, gremo poskusiti brez potnega lista. Vsi smo bili polni adrenalina bolj ko smo se bližali meji. Kot da bi bili ne vem kakšni zločinci. Načrt smo imeli, da Aleš prime v roko dva dokumenta, potem pa če nas odkrije, se sam pač delam, da sem šele ugotovil, da ga nimam. Ni bilo prijetno. Hrvaški carinik nas spusti naprej, čaka pa nas še slovenski. Tam je šlo pa bolj na tesno. Aleš mu je že podajal pasoša, pa je potem le naredil tisto značilno carinsko kretnjo. Odlično. Dan se je prelepo končal.

Odlična rezultata naših Bivic Andreja in Mlinar Branka na Ironmanu Cozumel. Zaradi močnega vetra so plavanje skrajšali na 3.1km. Kar precej polemike je povzročila ta odločitev organizatorjev. Seveda je na prvem mestu varnost. Prav tako pa se vsaj tisti, ki so na svojem prvem Ironmanu, počutijo malo prikrajšani.

Bivic Andrej 0:43:47  5:05:13  3:25:58  9:21:41 13kat. 74 skupno

Mlinar Branko 1:03:37  6:12:48  4:59:01  12:30:09 2kat. 951 skupno

ŽENSKE

JOYCE, RACHEL SARAH    UK    00:36:59    05:03:41    03:07:10    08:52:28    1    23
DONAVAN, JESSIE    USA    00:44:46    05:00:35    03:12:02    09:01:12    2    38
STEVENS, AMANDA    USA    00:34:17    05:06:18    03:21:47    09:06:40    3    42
SCHARER, CELINE   SUIZA    00:34:18    05:17:21    03:16:33    09:12:40    4    49
WEE, BREE    USA    00:38:15    05:13:45    03:19:55    09:16:26    5    58
CLIFFORD, ASHLEY    USA    00:37:11    05:23:46    03:13:44    09:19:15    6    70
CASTRO, SALETA    SPAIN    00:00:00    05:21:06    03:14:32    09:19:32    7    71
ARENDT, JACKIE M    USA    00:37:22    05:14:21    03:31:13    09:27:05    8    85
GROSSRIEDER, MONIQUE    SUIZA    00:00:00    05:16:35    03:24:17    09:29:57    9    93
HOMO, MALAIKA    USA    00:38:07    05:14:09    03:37:07    09:33:57    10    101

MOŠKI

WEISS, MICHAEL    AUSTRIA    00:36:54    04:22:20    02:51:34    07:55:23    1    2
BUTTERFIELD, TYLER BARBOUR    BERMUDA    00:34:12    04:35:14    02:49:48    08:02:42    2    3
LLANOS, ENEKO    SPAIN    00:34:19    04:34:40    02:52:38    08:05:21   3   4
JASKOLKA, MAREK JERZY    POLAND    00:34:14    04:46:16    02:49:52    08:13:29   4   5
FROMMHOLD, NILS    GERMANY    00:32:53    05:11:36    03:07:38    08:20:16   5   6
DAERR, JUSTIN    USA    00:00:00    00:00:00    08:27:11    08:27:11   6   7
ALFARO SAN ILDEFONSO, PERU    SPAIN    00:00:00    05:15:27    03:12:22    08:29:04   7   8
CARVALHO, FABIO BOTELHO    BRAZIL    00:34:11    04:59:53    02:53:11    08:31:12   8   9
BLOKHIN, ANTON    UKRAINE    00:34:15    04:40:21    03:15:50    08:34:06   9   10

LESTVICA SLOVENSKIH REZULTATOV SEZONA 2013/2014
VSI SLOVENSKI IRONMAN REZULTATI

Naš Miro je z odličnim tekaškim nastopom zmagal na Ultramanu (10km plavanja, 421km kolesa, 84km teka). Zadnji dan je startal na tretjem mestu, imel nekaj težav zaradi kazenskih minut, pa vseeno s časom 6:43:15 kot prvi pritekel skozi cilj.
Kregar Miro 51   M   6:43:15   23:42:07
Ribeiro Alexandre   48   M   7:43:31   24:27:21
Biscay Hillary 35   F   7:23:55   24:30:50
Sheeper Tim   50   M   8:29:40   24:57:12
Isakson Christian   40   M   8:05:40   25:22:34
Sousa Milton   39   M   7:33:19   25:44:14
Madden Kurt   58   M   8:30:52   26:08:28
Draper Christopher   36   M   8:17:33   26:24:39
Player James   41   M   7:30:00   26:37:22
Marsal Bonet Toni     33     M     8:32:36   27:20:10

Končan je drugi dan Ultramana na Havajih. Miro je s časom 7:55:59 (275.8km, povprečna hitrost 34.7km/h) prikolesaril na tretje mesto. Danes jih čaka zaključna etapa , in sicer 84.3 km teka.

Sheeper Tim   50   M   8:08:28   16:27:32
Ribeiro Alexandre   48   M   7:54:06   16:43:50
Kregar Miro   51   M   7:55:59   16:58:52
Biscay Hillary   35   F   8:26:45   17:06:55
Isakson Christian   40   M   8:05:35   17:16:54
Dembeck Jochen   46   M   8:20:56   17:30:14
Madden Kurt   58   M   8:40:54   17:37:36
Draper Christopher   36   M   8:17:10   18:07:06
Sousa Milton   39   M   8:33:55   18:10:55
Wang Gary   45   M   8:37:19   18:40:01

Po prvem dnevu Ultraman preizkušnje (10km plavanja, 145 km kolesa) je Miro šesti. 3:14:52 je porabil za 10km plavanja, 5:48:01 pa za 145 km kolesa.
Sheeper Tim   50   M   2:47:36   5:31:28   8:19:04
Biscay Hillary   35   F   2:37:46   6:02:24   8:40:10
Ribeiro Alexandre   48   M   3:16:15   5:33:29   8:49:44
Maden Kurt   58   M   2:59:06   5:57:36   8:56:42
Meniconi Sergio   48   M   2:53:01   6:09:35   9:02:36
Kregar Miro   51   M   3:14:52   5:48:01   9:02:53
Dembeck Jochen   46   M   3:12:34   5:56:44   9:09:18
Isakson Christian   40   M   3:23:49   5:47:30   9:11:19
Marsal Bonet Toni   33   M   3:18:19   6:14:17   9:32:36
Sousa Milton   39   M   3:31:49   6:05:11   9:37:00

25. Svetovnega prvenstva v Ultramanu, ki bo od 29. novembra do 1. decembra na Havajih, se bo tokrat udeležil tudi Miro Kregar. Ultraman poteka tri dni. Prvo tekmo so organizirali leta 1983. Je pa tekmovanje odpadlo leta 1987 in 1991. Prvi dan se preplava 10km, nato pa prekolesari 145km (2300m višine) . Drugi dan se ”samo” kolesari in sicer 276 km (2600m višine). Tretji dan pa še 84 km teka. Nastopiš lahko pod naslednjimi pogoji. Da si enkrat končal Ultramana v Kanadi, Angliji ali na Svetovnem prvenstvu, ter da si v zadnjih 18 mesecih končal eno Ironman tekmo ali kaj daljšega. Novinci gredo na čakalno listo. Tekmovalci imajo za vsako etapo časa 12 ur, drugače so diskvalificirani. Prav tako morajo 10km preplavati v 6:00 urah. Rekord proge ima Holger Spiegel pri moških (1998, 21:41:22), pri ženskah pa Amber Monforte (2010, 24:07:11). Zanimiv je še rekord teka. Peter Kotland je leta 1997 84 km pretekel v času 5:33:57, kar je norih 3:58min/km ali malo čez 15km/uro.

Slovenci imamo že kar nekaj uvrstitev. Uroš Velepec je na svojih dveh nastopih obakrat zmagal, tokrat pa je Miro med glavnimi kandidati za zmago.

Uroš Velepec, 2000, 22:15:08; plav 3:17:54, kolo1 5:23:15, kolo2 7:20:13, tek 6:13:46; 1. mesto

Uroš Velepec, 2001, 22:44:30; plav 2:46:59, kolo1 4:34:02, kolo2 8:13:09, tek 7:10:20; 1. mesto

Miro Kregar, 2001, 23:15:58; plav 2:57:41, kolo1 4:36:49, kolo2 8:45:30, tek 6:55:58; 2. mesto

Miro Kregar, 2007, 24:45:26; plav 3:27:31, kolo1 5:44:59, kolo2 9:04:58, tek 6:27:58; 5. mesto

Miro Kregar, 2008, 22:35:24; plav 3:15:08, kolo1 5:22:27, kolo2 7:43:33, tek 6:14:16; 3. mesto

Miro Kregar 2009, 22:39:14; plav 2:46:30, kolo1 5:37:29, kolo2 7:55:08, tek 6:20:07; 2. mesto

Nino Cokan 2009, 25:53:41; plav 3:02:27, kolo1 5:50:41, kolo2 8:10:48, tek 8:49:45; 8. mesto

Nino Cokan 2010, 25:03:18; plav 2:53:17, kolo1 5:30:41, kolo2 7:53:15, tek 8:46:08; 9. mesto

Miro Kregar 2011, 23:33:11; plav 3:17:48, kolo1 5:47:58, kolo2 8:03:15, tek 6:24:10; 3. mesto

Nino Cokan 2011, 24:17:46; plav 2:47:15, kolo1 5:11:21, kolo2 8:15:19, tek 8:03:51; 4. mesto

Miro Kregar 2012, 23:52:57; plav 3:41:02, kolo1 5:22:05, kolo2 7:51:09, tek 6:58:41; 2. mesto

Zopet je na voljo dodatnih 50 mest za tekmo v Celovcu 29.6.2014. Imenujejo jih božična žrebanja. Ampak, kot vedno v tej naši Ironman organizaciji ni kakšne prevelike sentimentalnosti. Za vse, ki se prijavite, zraven napišete zakaj bi si želeli nastopiti v Celovcu, bodo od 1.12.2013 do 23.12.2013 vsak dan izžrebali dva, ki se bosta lahko udeležila tekme. In sedaj pridemo do božično mačehovskega odnosa. Še vedno boste plačali 485 EUR, ter dodatnih 6% za nekakšne stroške.

SEZNAM do sedaj PRIJAVLJENIH SLOVENCEV

Hribar Domen
Adamič Marko
Bojanc Matjaž
Deželak Iztok
Dežman Borut
Gaberšek Boštjan
Gačnik Boštjan
Grilc Peter
Hribar Domen
Hribernik Matevž
Klančnik Janez
Klaneček Alojz
Kočar Klemen
Kralj Alen
Krnič Edo
Krofl Drago
Kromar Damjan
Majcen Marjan
Martinjak Tomi
Mejač Anita
Pezdir Roman
Planko Tomaž
Primožič Lojze
Pušnik Borut
Radivojevič Aleksander
Rojnik Andraž
Rotar Aleš
Rupnik Marjeta
Strniša Toni
Šink Tomaž
Škerjanc Marko
Škrlep Anton
Švrljuga Ivo
Tuš Mirko

 

Po odstopu na Sladkem vrhu sem si imel namen privoščiti malo daljši umik od teka. Bil sem utrujen, noge pa tudi že dolgo niso bile tako razbolene. Pa me že naslednji dan preseneti Lojze s ponudbo, da greva v nedeljo skupaj na polmaraton v Palmanovo. S tem, da mi gre za zajčka. Vzamem si en dan za razmislek, potem že v uri odgovorim, da sem za. Glede tempa se bova še dogovorila, startam pa definitivno na svoj rekord, kar pomeni, da mora biti končni čas vsaj 1:28:59. Če bo šlo bo, drugače pa bom zopet odstopil. S tem resnično nimam več težav. Ta teden je prvič odkar se trudim nekaj teči tako teden počitka kot teden priprav na tekmo. Torej improvizacija. Do srede nič gibanja, potem krajši tek, nato še dan pred startom klasičen tek. Slabih 5 km s 3krat po minuto pospeševanj. Zadnji večer se z Lojzetam dogovoriva, da bova poskušala teči s tempom 4:07, kar bi pomenilo končni čas okoli 1:27. Nekaj dni sem bil dokaj samozavesten, ampak bolj ko se je bližal dan D, bolj me je zapuščala ta moja prepričanost. Najbolj me je motilo, da gre človek z mano, potem pa bom že na 5. kilometru rekel, da ne morem več. Skratka, moti me ta moja razdvojenost. Za hip sem prepričan kako hiter sem, nato pa sem v trenutku nekaj izjemno počasnega. Iz ene skrajnosti v drugo. Potem pa na startu prepriča še Boštjana Urankarja, da gre z nama. Marija, še večji šok. Oba vrhunska ultramaratonca mi bosta v podporo, sam bom pa že po nekaj kilometrih neslavno odpadel. Obenem spodbuda in breme.

DSC_6907

Boštjan Urankar

DSC_6915

Na tekmo smo se prvič odpravili družinsko. Pa smo bili kar posrečena kombinacija. Bomo ponovili.

Včasih sploh ne vem katera je moja

DSC_6921

Avto smo pustili dober kilometer stran od starta. Nekaj minut za nami je prišel še avtobus Kranjčanov. Med njimi so bili nekateri favoriti, nekaj so jih pobrali v gostilni tik pred odhodom avtobusa, pa so bili še vedno 6 minut hitrejši od mene, nekateri pa so se prvič pomerili s tako razdaljo. Skratka, veliko različnih ljudi s svojimi zgodbami, željami. Vreme je idealno za tek, sploh če pomislimo da smo že skoraj v decembru. Oblečem kratke hlače, kratko majico, prvič pa startam brez cep nogavic. Vso hrano mi nosita Lojze in Boštjan. Sama ne potrebujeta nič, meni pa vzameta tri gele. Do centra Palmanove, kjer bo tudi start ,odtečemo. Naredimo še nekaj slik in že se sliši pok, ki oznanja začetek.

DSC_6927

DSC_6941

Lojze in Boštjan Potočnik

DSC_6944

DSC_6951

DSC_6958

DSC_6985

Kot vedno je prvih nekaj kilometrov gužva. Pred menoj sta vseskozi Lojze z leve in Boštjan z desne, ki mi olajšujeta preboj naprej. Seveda se spredaj pogovarjata. Sam pa pazim, da sem čimbolj umirjen. Samo gledam njune noge in tečem. Nimam ure, zato niti ne vem kako hitro gremo. Vem pa, da če je Lojze rekel, da bomo tekli v tempu 4:07, potem tudi bo tako, razen če ne bom mogel več. Na 5 kilometru je prva okrepčevalnica. Kot smo bili dogovorjeni že prej, sam tečem naprej, seveda eden od mojih zvestih spremljevalcev teče pred mano, drugi pa gre pa vodo. Pojem svoj prvi gel. Imam pa potem kar nekaj težav, da normalno spet stečem. Sem nekje na robu mojih sposobnosti in čeprav se sliši neumno, me gel in pitje vode vržeta iz ritma. Sam tempo mi sicer ne dela problemov, gre mi lepo. Imam pa že probleme s to mojo butaro. Pa ne v fiziološkem smislu, to me nič ne moti, ampak v psihološkem. Čeprav je vse v redu se že sprašujem ali bom zmogel ali ne. Ne vem zakaj se mi to dogaja. Skušam vse te negativne misli odriniti stran, pa ne gre. Kilometri pa kar letijo mimo. Naslednja okrepčevalnica je že na 8. kilometru. Lojze in Boštjan vzameta vsak po eno vodo in potem kar z njima tečeta skoraj do konca. Za gel je še prezgodaj, zato s tem počakamo do 10. kilometra. Čeprav je znanstveno dokazano, da je proga popolnoma ravninska, se meni zdi, da je vseskozi malce navzgor.

Mitja Krevs – zmagovalec

DSC_6994

DSC_6996

DSC_7009

Janez Ferlic

DSC_7030

DSC_7034

Boštjan Potočnik

DSC_7047

Tempo se mi še vedno zdi dokaj normalen in rečem si, da jima bom na 15 kilometru dejal, da pospešimo. To sem hotel reči že na 10. kilometru ampak spričo mojih prejšnjih izkušenj sem to prestavil na 15. kilometer. Ampak že na 12-em čutim, da me pobira. Na 15-em pa ne vem več, če bom sploh zmogel  v tem tempu. Pojem še zadnji gel, bolj za okus, večinoma ga izpljunem. In začne se borba. Ne gre več. Slabše ko mi gre, bolj me Lojze spodbuja. Najbolj mi pomaga z nasveti o kadenci, legi telesa, ter da se umirim. In sem v nekih čudnih intervalih. Nekaj sto metrov tečem za njima, potem pa počasi zaostajam, pa spet priključim. Lojze pa vseskozi spodbuja. Dokončno me uniči 17. kilometer. Lojze vpraša, če gremo po čas 1:25. Pritrdim, Lojze še reče, da moramo za 5 sekund na kilometer pospešiti. Obadva izstreli, saj sta še vedno na za njiju počasnem tempu. Sam pa izustim, zdi se mi prve in zadnje besede med tekom: ”Lojze jaz ne morem.” Seveda takoj upočasnita. Meni pa ne gre več. Seveda se še borim, ampak sem prepričan, da ne bo nič z rezultatom 1:28. Noge imam v redu, boli me nič, ampak pač ne morem več. Lojze vseskozi govori kadenca, kadenca, pa ne pomaga. Potem pa že vidim ciljno ravnino. In še Lojzetova izjava: ”Do tunela še tečemo, potem pa na polno.” Kam na polno, sam sem na polnem že pol ure.

DSC_7062

Končni čas 1:26:21, povprečen tempo 4:05min/km. Če dam stran prvi kilometer, ko smo se še prebijali (4:18min/km), so bili najpočasnejši kilometri v tempu 4:08min/km, najhitrejši pa tisti, kjer sem mislim da nikamor ne gre. 21-ti 3:55; 17-ti 4:00, drugače pa vsi tam okoli 4:07. Drugače niti ni moglo biti, ko je Lojze vodja projekta. Res hvala njemu, pa tudi Boštjanu, ki je bil vseskozi izredno pozitiven. Sam pa, trenutno nisem sposoben nič več, sem pa vesel, da tokrat sem pa resnično dal vse od sebe. Boštjan je potem odtekel še 7 km nazaj do svoje varovanke, torej je naredil še 14km, Lojze je odtekel po moje zdravstvene pripomočke, sam pa… imam dovolj teka za nekaj časa.

Lojze in Boštjan

DSC_7076

Hvala, hvala, hvala

DSC_7079

DSC_7080

Ivan Cudin, legenda Spartathlona, ki se je izkazal z lepo gesto

DSC_7123

REZULTATI

Tekmo sem končal po slabih 4 urah in pol s prav tako slabimi 52 kilometri. Odstop brez kakšnega pravega razloga, torej ni izgovorov. Noga se je držala odlično, glava tudi.

Tekma Sladkih 6 je bila tokrat 7ič po vrsti. Organizator je Rajko Koražija, po domače Vreme. Ta vzdevek mu znajo na letošnjem občnem zboru vzeti in mu dati novega. Recimo nevihta, mraz, ali kaj podobnega. Mu je pa treba priznati, da v primeru, da bi bila tekma kje drugje, bi bila udeležba vsekakor manjša. Tako pa nas dobrote (načeloma vsak od nastopajočih s seboj prinese nekaj sladkega, sam sem tokrat ženo) kljub slabim vremenskim obetom niso odvrnile od tega 6 urnega kroženja po Sladkem vrhu. Meni so šle še posebno v slast Petrove (Kolenc) šamšnite.

Zadnji teden pred tekmo klasičen. Že rutina. Predvsem oskrba noge, ki je že od junija v prisilni poravnavi. Maže, pogovori, masiranje. Pa je na koncu zdržala. Očitno se je vlaganje države končno izplačalo. Pa potem beljakovine, zadnje dva dni hidrati. In kot ponavadi nekaj novosti iz Lojzetove kuhinje. Prvič, prepričan sem, da bo tako tudi naprej, sem vse pretekel samo na gelih. Torej brez čokoladic, ki so mi že doslej šle tako težko po grlu. Vsak četrti krog sem menjal, enkrat gel plus voda, potem iso napitek. Vsi napitki v majhnih, 2.5 dcl flaškah, ki sem jih vzel na postaji, In jih potem, po kakih 500m odvrgel v kanto za smeti. Samo tam nekje proti mojem koncu sem 2krat zapored vzel gel, ker sem čutil, da mi primanjkuje nekaj nedoločenega.

Zadnje priprave

DSC_6574

Moji spremljevalci so bili Žiga in dve Petri. Ena je prišla naknadno. Ker sta me Žiga in Petra, drugi bomo tokrat rekli moja Petra, čakala v Ljubljani, sem zjutraj odšel na vlak. Seveda moram napisati, da sta ponudila, da me prideta iskat v Kranj. Pa se mi ni zdelo pošteno, po pravici povedano se meni ne bi dalo, to sem seveda prenesel tudi na druge, da se vozita sem, pa spet nazaj. Na železniških tirih me ni bilo vsaj 15 let. In mi je teh pol ure vožnje resnično ustrezalo. Topel prostor, knjiga, ipod. Dobesedno poležavanje, počitek, sprostitev.

DSC_6582

DSC_6589

V Ljubljani prisedem k današnjemu suportu, na TEHARJAH z Ivotam popijemo kavo, malo še poležim in že smo na Sladkem vrhu.

DSC_6597

Ivo je prinesel gromozansko marelo, ki je postala glavna današnja zvezda. Brez nje bi bili naši še v težji situaciji. Dež je namreč padal od 11ih pa …ne vem, mogoče še sedaj pada. Dobro je bilo, da smo vsaj startali v suhem. Skoraj vsi smo bili v kratkih hlačah, kratki majici, saj je bilo napovedanih oo 15 do 17 stopinj. Še Ivo, ki še v koledarskem poletju teče v Toper puhovki, se danes odloči za kratko varianto. Najbolj sem kolebal glede obutve. Do poškodbe sem tekel samo in edino v On-kah. Potem sem presedlal na Adidas. Kljub temu pa še vedno poskušal z onkami. Pa čeprav potem vedno vsaj en dan nisem mogel teči. Ampak se počutim naravnost fantastično ko tečem v njih. Zato razmišljam, ali udobje, tudi večja hitrost po mojem občutku ali varnost. Na srečo dan pred tekmo v onkah zopet čutim tisto bolečino, zato je odločitev na pladnju. Vse potrebno postavimo na našo mizico. Priključita se nam še Špela in Peter. Ker ogrevanja ne potrebujemo, saj bo časa med tekom več kot dovolj, pokamo šale. To je tista vrsta pogovora, ko vsak skuša biti duhovit, vsi pa vemo, da nam je to samo krinka za nervozo, ki jo imamo pred startom.

DSC_6600

DSC_6604

DSC_6609

DSC_6629

DSC_6630

To nelagodnost reši organizator in poženemo se proti cilju. Na tovrstnem teku pride do izraza obratno sorazmerje, s katerim sva si bila pri matematiki vedno navzkriž. Tudi tokrat me je izdalo. Medtem, ko je na normalni tekmi na določeno število km, pa naj se primerjam z Lojzetam tako, da hitrejši ko je, manj ima do cilja, tukaj vse narobe. Tečem recimo 5min/km in ura pokaže, da je do cilja še 70km. Potem pospešim, tečem 4:30min/km in ura pokaže da imam do cilja še 80 km. Če bi spustil tempo na 6min/km pa bi imel do cilja samo 60km. Narobe svet. Torej, da poenostavim, hitrejši ko si, več km imaš do cilja.

DSC_6645

Že po nekaj 100 metrih sem ugotovil, se odločil, da ne bo šlo tako počasi kot sem mislil. Zagledam skupino z Natašo Robnik in Mirom Režonjo, ter se odločim, da bom tekel z njimi. Kmalu jih ujamem. Vendar že po nekaj pogledih na uro ugotovim, da to bo pa le prehitro. Prvič sem tekel z Ivotovo uro, Garminom, na katerem imam trenutni tempo, ter povprečen tempo. To je vse kar potrebujem. Ugotovim, da mi najbolj ustreza tempo tam do 4:45. In kot pozneje gledam, sem se tega tudi držal. Dokler se nisem potopil. Računam samo kakšen bo čas na 21km ter pozneje na 42km. Ker je bil do danes moj najboljši čas na maratonu 3:27 je glavni cilj iti pod tem časom. Tam do 30-ga kilometra je bil povprečen tempo 4:40min/km, potem pa mi je že začel padati. Tako sem 42km pretekel v času 3:24:40. Za trenutek sem bil ponosen, potem pa sem že zračunal, da je do konca še ogromnih 2 uri in pol. Rekel sem si, da eno uro tečem z ipodom, potem bo pa že. Pa ga nikakor nisem mogel prižgati, saj so bili prsti očitno preveč mokri. Zato stečem nazaj proti startu, si temeljito obrišem roke, in pripravim muziko. Ki me vedno poživi. Tokrat pa me je dobesedno ubijala. Zgubil sem stik s tekmovalci, mojimi, navijači. Očitno sem se podzavestno že predajal. Pa tempo še vedno ni preveč padal. So pa noge postajale vedno težje. Pa že tako nosim s sabo težke krampe. Takrat je prišla še moja Petra. Okoli je hodila in slikala. Hotel sem vzeti gel in malo hoditi z njo. Pa je bila na pol kroga, zato sem odhodil do konca. Tam pa naredil, zopet, neumnost. Hotel sem se preoblečti. In dokler nam je to uspelo, sem še bolj pomrznil. Naredil sem še 20 metrov se obrnil in zaključil svojo pot. Danes mi ni, za razliko od drugih tekem popolnoma nič žal. Razen malo musklfibra (spet napaka, nisem vzel čudežnega praška) ter enega nohta, kar je glede na vreme nekaj običajnega, sem brez najmanjše poškodbe. Malo mi je bilo žal spremljevalcev. Sem jih vprašal, če je kaj narobe če odstopim, pa so bili brez pripomb.

Petra, vsakič ko me je videla

DSC_6649

S Petrom, ki je prav tako zaključil, sva potem navijala za Špelo in Ivota. Oba sta pokazala vztrajnost, saj sta kljubovala vse hujšemu mrazu.

DSC_6655

Petra in Žiga

DSC_6687

DSC_6690

Peter Žnidarič, četrti

DSC_6693

Marjeta Gomilšak, druga

DSC_6694

DSC_6765

Miha Markovič

DSC_6833

DSC_6879

Plezalna legenda Franci Jenšterle

DSC_6884

Ivo na cilju

DSC_6889

Zmagovalec Ivanovič Boris

DSC_6892

Zmagovalka Nataša Robnik

DSC_6894

SPREMSTVO: Nimam niti najmanjše pripombe. Dobil sem vse kar sem hotel, prej, potem, Če bi kaj valil na njih bi bilo to skrajne neukusno. Lahko bom zelo vesel, če bodo še kdaj hoteli z menoj. To mi je v bistvo najtežje pri malo daljših tekih. Prositi koga, da gre z menoj. Zato bo prvi pokal, ki bo pristal v mojih rokah, za kar obstaja zelo majhna verjetnost, pristal njim, SPREMLJEVALCEM. Drugega jim ne morem ponuditi, na žalost.

IVO: Vse pohvale, čestitke in vse kar gre zraven za vztrajnost, borbenost, nepopustljivost. Nimam pripomb.

ORGANIZACIJA: Kot vedno, brezhibno. Res hvala Rajkotu in ostalim za trud, ki ga vložijo.  Želim si, da ne obupajo.

REZULTATI NAŠI

26   80 Švrljuga Ivo Ivo M 1976 Tuš mobil 56    57,96    5:56:58
36   81 Krnić Edo edo M 1974 3iron, TK Gorenjska  50  51,75    4:26:12
49   8 Kolenc Peter Koki M 1975 3iron  41    42,435   3:58:48
8   9 Ude Špela Speli Z 1979 3iron 47    48,645    5:37:31

Čez praznike smo se podali na mini priprave. Seveda so mi spričo bližajoče se tekme na Sladkem vrhu hodile narobe. Vendar, ker je bilo zastonj in je nekaj kapljic krvi gorenjske in ker družine že dolgo nisem peljal na dopust, sem Ivotovo ponudbo sprejel z obema rokama. Sicer sem pozneje predvsem uporabljal noge, pa vseeno. Hišica v Umagu je poleg moje žene, ter rododendruma, ki sem ga s kančkom očesa uzrl nekoč v Prekmurju, nekaj najlepšega kar sem kdaj koli videl. Lično urejen prostor, ne prevelik, z vsem kar smo potrebovali, zunaj pa terasa, ki jih uporabljajo v ameriških filmih, ter bazen. Ker 2 tedna ne hodim na plavanje, sem tukaj samozavestno odplaval nekaj 10 metrov. Da ne pozabim. In, da potem ko me Urška, kot vestna plavalna mentorica vpraša koliko časa že nisem plaval, povsem pošteno povem: ” Na morju sem kar nekaj preplaval.”

DSC_6290Običajno govorim, da nisem rojen za morje. Take, zimske variante pa so mi očitno pisane na kožo. Ljudi ni, barve so drugačne, v navodilih ni pravila, da je potrebno sedeti na plaži od zore do mraka, s polurnim predahom. V bistvu je tako, kot bi bil doma, le da so pogoji dela drugačni. Z Ivotom sva bila športno dokaj aktivna. Sam sem se zaradi že prej omenjene tekme držal nazaj. Ivo pa se kljub temu, da bo tudi nastopil na 6urnem teku, ni preveč oziral na to. Vstajala sva takrat, ko se ponavadi na morju hodi spat. S teka sva bila tako nazaj takrat, ko je ostala petina naših članov še spala, petina ravno prikljapljala elektronske naprave, zadnja petina pa ravno načenjala vrečko bonbonov.

DSCN8150

Do poldneva so sledile kavice, družabne igre, na kratko spoznavanje, zbliževanje. Vmes smo kovali načrte za popoldneva. Vedno sva z Ivotam odšla do določenega kraja, ter potem počakala Petro z otroki. Sledil je ogled znamenitosti, kava, potem pa nas je že lovila noč.

DSCN8124Prvi dan sva kolesarila iz Umaga do Rovinja. Prijetno, počasi, le na koncu sva uprizorila ciljni šprint. Drugi dan sva imela gorsko etapo z dvema letečima ciljema na Bujah, ter na Vižinadi. Čez Vižinado sem mnogokrat bil bitko, ko sem hodil na morje v Vrsar. Tokrat mi je bila v prid temperatura, še bolj pa mnogo manj kilometrov kot jih je bilo običajno. Zato sem ta okoli 5km dolg vzponček res odpeljal na polno. Zadnji dan pa sva imela kronometer Umag Vrsar. Kot Cesar je Ivo prvi prikolesaril v Vrsar, kjer ga je pričakala Petra.

DSC_6334

DSC_6518

DSC_6565

DSCN8145

DSC_6230

Definitivno najlepši 1. november do sedaj. Upam si trditi, da za vse nas.

Zopet je bil odličen Tomaž Šink, ki je na svojem 33-em končanem Ironmanu dosegel tudi svoj najboljši čas.

0:57:14  4:43:27  3:15:36  9:05:14

V svoji kategoriji je bil tretji. Ker ta tekma že šteje za udeležbo na Havajih naslednje leto, ima Tomaž karto že v svojih rokah.

Od naših je nastopil še Hari Presetnik  1:26:26   5:48:21  4:45:26  12:19:26

ŽENSKE

Yvonne Van Vlerken
01:00:14
  04:35:49
  03:01:55
   08:43:07
Ashley Clifford
00:55:21
  04:51:20
  02:56:35
   08:49:03
Erika Csomor
01:02:13
  04:45:09
  03:03:32
   08:56:41
Simone Braendli
00:54:43
  04:51:35
  03:08:33
   09:00:40
Mareen Hufe
01:00:46
  04:39:17
  03:16:31
   09:03:15
Lisa Huetthaler
00:56:01
  04:39:54
  03:23:02
   09:04:38
Amber Ferreira
00:58:16
  04:48:50
  03:13:30
   09:07:36
Beate Goertz
01:06:59
  04:39:58
  03:15:27
   09:09:24
Dede Griesbauer
00:56:06
  04:41:10
  03:27:59
   09:11:26
Christine Anderson
00:55:57
  04:50:09
  03:23:25
   09:15:14

MOŠKI

Victor Del Corral
00:55:23
  04:15:15
  02:37:29
    07:53:12
Andrew Starykowicz
00:49:53
  04:02:17
  02:58:18
    07:55:22
Filip Ospaly
00:48:06
  04:23:53
  02:41:17
    07:58:44
Daniel Fontana
00:49:59
  04:20:43
  02:50:28
    08:05:48
Pedro Gomes
00:49:51
  04:20:59
  02:52:59
    08:08:34
Kirill Kotsegarov
00:55:27
  04:14:34
  02:53:30
    08:09:03
Pontus Lindberg
00:55:30
  04:15:51
  02:54:49
    08:11:45
Dorian Wagner
00:50:19
  04:20:58
  02:56:21
    08:12:46
Justin Daerr
00:54:16
  04:17:22
  02:56:54
    08:13:35
Joe Skipper
00:54:58
  04:20:30
  02:55:47
    08:17:27

IMG_1008-001

 

Stroga sodnica

DSC_6105

DSC_6119

DSC_6122

DSC_6138

DSC_6140

DSC_6144

DSC_6150

DSC_6157

DSC_6179

DSC_6195

DSC_6196

DSC_6213

Danes sem naredil zadnji daljši tek pred tekmo, ki se je bom udeležil tretjič. Enkrat odstop, enkrat uspešno končana, letos je pa možnih več scenarijev. Cilje vedno povem, tokrat ga pač ne morem. Ker ne vem kako bo razpoložen gleženj. Ki mi dela preglavice že od junijskega polmaratona v Trbojah. Tečem sedaj dober mesec, večinoma z rahlimi bolečinami, ampak slabša se ne. Da bi šlo pa kaj na bolje, pa tudi ne morem reči. Čeprav s kilometrino ne morem biti nezadovoljen, pa ni nobene hitrosti. Ki, da se razumemo, tudi pred poškodbo ni bila preveč navdušujoča, ampak tudi taka precej boljša kot sedaj. Ampak, če vzamem v obzir, da od junija 4 mesece skoraj nič nisem tekel, potem sem lahko zadovoljen s tem kar imam sedaj. Potem pa je tukaj glava, katero imam sicer na sebi skoraj bo tega 40 let. Ampak da dobesedno vem, da je na meni, pa govorimo o 10 ih letih. Po dolgotrajnih borbah sem prišel do termina za operacijo. Ki pa je, glej ga zlomka, konec maja 2014. Dober mesec pred Ironmanom v Celovcu. Kar logično pomeni, da bom že drugo leto zapored spustil tekmo. Kljub plačani prijavnini. Zato sem se tokrat, čeprav tega ne odobravam, poslužil lobiranja, da bi prej prišel na vrsto. Rezultati še niso znani. Vendar moji ljudje delajo na tem. Pa bodi dovolj jadikovanja. Definitivno bom na Sladkem vrhu dal vse od sebe, pa potem še malo, če pa to ne bo dovolj, se bom pač usedel na pločnik. Letos gresta kot tekmovalca z menoj še Lojze kot prvi favorit tekme, ter Ivo, katerega cilj letos je preteči 70km. Zaenkrat me definitivno spremlja Baldi, mogoče pa še kdo, seveda če bo kdo hotel. Bom pa prvič nastopal pod imenom 3iron, TK Gorenjska. 3iron je seveda moj klub. TK Gorenjska pa… Letos sem začel plavati pri triatlonskem klubu iz Kranja. Nekaj let sem že zbiral pogum, pa ga sedaj končno našel. In moram priznati, da mi je prav všeč. Večinoma za vse skrbita Matjaž kot, po moje predsednik in Urška kot trenerka. Koliko se bo to moje plavanje poznalo na rezultatu v Celovcu, ne vem. Bom pa sedaj zadovoljen že, če nastopim. Moram pa reči, da že čutim napredek v vodi. Da nisva več taka sovražnika. Seveda pa bo potrebno še ogromno trdega dela, da bom lahko rekel, da znam plavati.

SEZNAM PRIJAVLJENIH ZA 6 urni tek SLADKI VRH

Niti pomislil nisem na hribe, dokler v petek ne dobim telefonskega sporočila, če bi šel jutri na Vrtačo. ”Ne morem. Sem že zmenjen.” Potem pa malo razmislim, ugotovim, da pač družbo za v gore dobim samo na vsako prestopno leto, za tek in ostale čudaške športe pa je ”prijateljev” več, v končni fazi pa take stvari lahko počnem tudi sam. Alešu rečem naj še malo počaka, potem pa malo prestavljam, koregiram, se dogovarjam in ob 21 uri dokončno pripravim stvari. Na Vrtači sem bil že nekajkrat, še nikoli pa ne Čez malo glavo, ki je v vodničkih opisana kot zahtevno brezpotje. Aleš pa je tu že bil, zato sem izredno vesel, da se mu bom pridružil.

Budilka zvoni ob 5:00. Čez teden vstajam ob 6 uri in se vsakič veselim vikenda, ko bom lahko… vstal še uro prej. Ker moj zlati dvojček prihaja od daleč, mu takoj pošljem msg: ”Da ne boš prav glasen, slon!”, kar v bistvu pomeni:”Ali prihajaš?” Takoj dobim nazaj sporočilo:” Ura mi ni zvonila. Pridem ob 7:00 na polje.”

”Kakšno polje!!!!!!!!!!! Saj ne greva tečt. In ne me … da ura ni zvonila. ” Poznam ga dalj časa kot se sam. Ker od 1. svetovne vojne zaradi udarca šrapnela slabše sliši na desno uho in ponavadi spi na levem ušesu, ni variante, da bi slišal moj msg. Razen, če je bil že pokonci, pa se mu ni dalo priti ali pa je imel slučajno na obisku kaj z merami 60-120-70. Nikoli ne bomo vedeli. Mi.

Petra mi vedno govori naj ne razmišljam o tem kaj je bilo, temveč kaj je v danem trenutku. Torej ji napišem listek, da pač Ivota ni bilo in ji moram zato vzeti avto, ter da pridem ob 10 uri, saj bo tako trenutno samo malo huda, pa potem ko me ob 11-ih še vedno ne bo še malo. Prav tako Lojzetu, ki naj bi prišel ob 6:45 po kolesarske obroče, ki naj bi mu jih pripeljal Ivo, da naj nikakor ne hodi, saj obročov ni, bodo pa mogoče pozneje, če pa slučajno ne bodo…, bomo pa potem to reševali.

DSC_5953

Najprej se ustavim na becinski. Kava, ki v hipu pomiri moje razdražene burbončice. Poberem Aleša, vse težave, ki so bile že prej nepomembne, pustim za sabo. Še v temi počasi stopicava proti Koči na Zelenici. Čudiva se temu, da sva popolnoma sama kljub rani uri (kako drugače bo nekaj ur pozneje). Ker sem bil prejšnji teden pri Alešu na fotografskem tečaju, ga logično napadam z vseh strani. Rezultatov logično še ni, kdaj bodo, če sploh, pa v tem trenutku niti zvezde še ne vedo.

DSC_5954

Od doma na Zelenici že v soncu nadaljujeva proti Suhemu ruševju. Možna pot na Vrtačo čez Malo glavo je tudi, da gremo po markirani poti proti Vrtači mimo vznožja Male glave, potem pa desno navzgor. Ampak, to pustiva za naslednjič. Danes sva v Suhem ruševju. Kmalu sva na mestu, kjer so posekali borovce in kar je bilo zopet povod hudi debati na raznih forumih. Večinoma sva oba pristaša predvsem etičnosti, nikakor pa ne podpirava ekstremnosti ne v levo ali desno stran. Pot ki pelje na raz Male glave je že vidna. Kljub temu bi jo sam malce težje našel. Ali pa samo mislim tako, ker vem, da je bil Aleš večkrat tu in tako samo hodim za njim.

DSC_5970

DSC_5984

Največ najinih skupnih turnosmučarskih doživetij so bile deležne Vrtačine grape. Lepi spomini, ki nama krajšajo čas v iskanju najlažjih prehodov skozi grape in greben proti vrhu.

DSC_6006

Pomalicava ob železnem cepinu, ki so ga postavili avstrijski planinci. Pa naju veter kmalu prepodi, sopihajoč:” Tako malokrat me obiščeta, da sem kar malo užaljen. kar odidita, ti delaj kroge po polju, ti pa fotografiraj tvoje nageljne.”

DSC_6008

DSC_6020

DSC_6022

DSC_6027

Vrneva se po markirani poti. Sedaj pa že srečujeva planince. V koči se pofočkava, beri popijeva kavo, in prelepe dopoldanske ture je na žalost konec.