Matej je na Decaironmanu končal svoj tretji Ironman s časom 11:26:08. Skupno je njegov čas 32:54, kar je dobri 2 uri bolje od njegovega prvega zasledovalca Delahye Thierrya. Vendar pa je danes zaradi težav z nogo končal s svojim nastopom. Upam, da se čimprej pozdravi.

Na 30 kratnem Ironmanu pa so tisti, ki še kljubujejo poškodbam, psihi opravili že 23 Ironmanov. Prve dva Madžara Rokob in Szony sta včerajšnjih 3.8 preplavanih, 180 prekolesarjenih in 42 pretečenih kilometrih opravila v 11 urah in je med njima samo 26 minut rezlike. Neverjetno.

Tekma je končana, v cilj je prišlo 148 tekčev (45%). Lojze se počuti dobro. Medo je poslal nekaj slik.

IMG_8793

IMG_8799

IMG_8809

IMG_8826

Ne samo, da ga je končal. V cilj je prišel na odličnem 5. mestu. Ob tem, da je dobra dva mesece nazaj prestal operacijo, ki mu sigurno ni pomagala k boljši uvrstitvi.

1 23:29:08 49 Joao Oliveira 36 Portugal Male +
2 25:29:54 266 Reus Florian 29 Germany Male +
3 25:54:49 241 Cudin Ivan 38 Italy Male +
4 25:54:49 268 Thoms Stu 47 Germany Male +
5 26:43:31 63 Primozic Lojze 44 Slovenia Male +
6 26:45:59 262 Leu Oliver 39 Germany Male +
7 27:08:59 88 Renes Jeroen 39 Netherlands Male +
8 27:09:00 134 Robbins Pat 41 United Kingdom Male +
9 27:28:15 269 Vanicek Michael 45 Germany Male +
10 27:44:10 9 Anastasiadis Stergios 42 Greece Male +

Slika je iz leta 2011

DSC_3867

Castelnuovo del Garda (Verona-Italija) bo od sobote prizorišče novega podviga našega ultra Mateja Markoviča. Pravila so naslednja. Vsak dan se ob 7:30 skoči v vodo, preplava 10 krogov po 380 metrov (skupaj 3800m), prekolesari 45 krogov po 4 km (180km) in preteče 41 krogov po 2km (skupaj 42km). Potem so do naslednjega dne prosti, lahko si privoščijo izhod v mesto, masažo ali pa kako urico tenisa. In to 10 dni zapored. 22 ljudi je prijavljeno na ta podvig.

Poleg tega poteka po istem principu še 5kratni Ironman, 20 kratni Ironman in 30 kratki triatlon v olimpijski razdalji.

Pa da ne pozabim, od 8. septembra poteka 30-kratni Ironman, ki se konča 8. oktobra. Vsak dan en Ironman. 30 dni. Torej so do danes naredili že 19 Ironmanov. Jozsef Rokob je večrajšnji, že 18. po vrsti Ironman končal z neverjetnim časom 10:50:49.

URADNA STRAN

 

Pa še pogovor, ki sem ga opravil z Matejem leta 2008.

Matej Markovič bi moral 16.11.2008 startati na 10 kratnemu Ironmanu v Monterreyu v Mehiki. To pomeni 38 kilometrov plavanja, 1800 kilometrov kolesarjenja, ter na koncu 422 kilometrov teka. Plava se v 50 metrskem notranjem bazenu, kolesari se po 1915 metrov dolgih krogih (938 jih je treba prevoziti), teče se 1886 metrov dolge kroge (223 jih je). Časovni limit je 14 dni. Zaradi napornega zbiranja sponzorskih sredstev in posledično nezmožnosti popolnega osredotočenja na samo tekmo, je Matej odpovedal udeležbo na 10 kratnem Ironmanu. Tam je tako nastopilo 19 tekmovalcev, med njimi tudi 2 ženski. Sedaj , ko to pišem, je zmagovalec Marcel Heinig že v cilju. Čas 206 ur 29 minut ali 8 dni 14 ur 29 minut. S 27-leti je tudi najmlajši, ki je kdajkoli končal 10 kratni Ironman. Do sedaj je končal 5 Ironmanov (najboljši čas 12 ur), 5 dvojnih Ironmanov (23 ur 30 minut) , 4 trojne Ironmane (37 ur 45 minut), Spartathlon (246 kilometrov dolga tekaška prireditev v 35 urah, 30 minutah) in mnogo drugih preizkušenj. In ker smo se zadnje čase kar nekajkrat pogovarjali o Mateju, kako trenira, koliko, in še mnogo drugih stvari, sem se odločil povprašati ga. In tu so odgovori.
LUKAZOJA: Kako si sploh prišel do triatlona in kdaj?
MATEJ: Začelo se je septembra 2006, ko sem odšel na dopust (po 75 kilometrskemu teku po Logarski dolini). Vmes sem se ustavil pri kolegu, ki mi je dal za krajšanje časa revijo 220Triathlon, v njej pa sem prebral reportažo o decatriathlonu in se v istem trenutku odločil, da se je bom enkrat udeležil tudi sam. Takoj po vrnitvi z morja sem kontaktiral Mirota Kregarja, ki me je povezal z Igorjem Kogojem in prvi koraki so bili narejeni.
LUKAZOJA: Ali je bil že začetni cilj desetorni Ironman, ali je želja po tem prišla pozneje?
MATEJ: Že od vsega začetka je bil to moj največji cilj, ki pa je sedaj malo ob strani, saj sem spoznal veliko novih in zanimivih tekem (serija za svetovni pokal, Spartathlon).
LUKAZOJA: Kaj več o dvojnih Ironmanih, ki si jih naredil?
MATEJ: Čez teden ali dva bo nared moja spletna stran, kjer si boste lahko prebrali poročila iz teh tekem. Drugače sem se leta 2007 kot prve triatlonske tekme v življenju udeležil dvojnega Ironmana v Avstriji in ga končal kot četrti. Po manjših težavah sem se letos udeležil dveh v enem mesecu (obe tekmi SP) in na prvem (Madžarska) prišel do drugega mesta (9 minut za prvim, najmanjša razlika do sedaj), na drugem (Amerika) pa zmagal z rekordom proge.
LUKAZOJA: Kako potekajo treningi, primer kakšnega težjega?
MATEJ: Treningi potekajo konstantno v razponu od 18 do 30 ur. Primer težjega treninga v lanskem letu sta npr. 5 ur teka (cca 60 km) in 220 km s kolesom s povprečjem 33,5 km/h. Jih je pa takih še kar nekaj, vendar ne prepogosto zaradi poškodb.
LUKAZOJA: Prehrana?
MATEJ: Hrana je raznovrstna, ter bazira na nekaterih pomembnih dodatkih (glutamin, vitamini, L-carnitin, Arnica montana – alternativna zdravila.
LUKAZOJA: Kako se lahko sploh trenira več, kot recimo za enojnega? Količine namreč ne moreš 10 krat povečati?
MATEJ: Ni veliko več treninga kot pri zelo resnem treningu za enojnega. Je povečana količina in zmanjšana intenzivnost, drugače je pa pri taki stvari itak 70% v glavi.
LUKAZOJA: Oprema, ki jo imaš na treningih, tekmah?
MATEJ: Oprema je takšna kot pri ostalih, z razliko, da sam vozim cestno kolo z aerobari, medtem ko veliko mojih sotekmovalcev vozi traitlonska kolesa. Kolo je znamke Pinarrelo in je last Slovenske vojske. Že dolga leta tečem v Nike Skylon, vendar sedaj razmišljam o prestopu, saj niso pripravljeni v nobeno sodelovanje (niti popust).
LUKAZOJA: Koliko je odrekanja? Ti sploh ostane kaj časa za družino, zate,..?
MATEJ: Časa zmeraj ostane za družino. Imam namreč srečo, da mi v službi omogočijo kar precej treninga, tako da mi doma ostane kar nekaj časa. Plavam pozno zvečer ali zgodaj zjutraj (6:00). Prilagajamo se tako, da sam npr. tečem v Tržič (od tam prihaja moja žena), medtem ko se moji odpeljejo z avtom. Je pa zmeraj pomanjkanje časa za branje, kakšen obisk prijateljev, drugih športnih konjičkov v katerih bi tudi užival. Ni bilo pa posebnega odrekanja za deco, le normalen trening kot ponavadi.
LUKAZOJA: Kakšen je bil tvoj cilj na desetornem Ironmanu?
MATEJ: Cilj je bila zmaga in postavitev svetovnega rekorda, ki znaša točno 8 dni. Zmagal je Nemec Marcel Heinig, izredno super dečko, ki pa sem ga letos obakrat premagal (enkrat za dve uri, drugič za uro dvajset).
LUKAZOJA: Koliko hrane, pijače, počitka si imel v mislih za to tekmo?
MATEJ: Hrana in pijača se ne moreta meriti, saj gre vse po občutku. Vse je bilo tam, tako da ni bilo potrebno skrbeti še za to. Počitek je glede na počutje, a planirali smo zgolj tri ure spanca v prvih štirih dneh – takrat bi končali s kolesom, potem pa kombinacijo 3:1 – tri ure teka,ura počitka.

SREČNO MATEJ

SREČNO MATEJ

Lojze po lanskem nesrečnem odstopu zopet v Grčiji. Z njim, kot vedno Medo. Lansko leto je med drugim k odstopu botroval definitivno prepozen prihod v Grčijo in posledično preslaba aklimatizacija. Tokrat sta prišla na prizorišče teden dni prej, tako da je Lojze lahko odtekel nekaj odsekov. Vročina zaenkrat ni tako huda, upajmo da tako tudi ostane. Potem pa si želim samo, da se ne zažene tako kot doslej. Rajši 10 sekund na kilometer prepočasi kot prehitro. In Filipidesu bo po letu premora noge zopet poljubil Slovenec.

Spartatlon je zgodovinska ultramaratonska dirka, ki poteka vsako leto v septembru v Grčiji. Zaradi svojih značilnosti je ena izmed najtežjih ultra tekem na vsem svetu. Obenem pa tudi najbolj zaželenih. Že 31ič bodo ultramaratonci sledili pot, ki jo je naredil John Foden s svojo ekipo leta 1982. Foden je bil zaljubljen v Grčijo, obenem pa študent antične grške zgodovine. In tako je postal naravnost obseden s Herodotovo zgodbo o Filipidisu. Zanimalo ga je, če je sodoben človek sposoben premagati razdaljo 250km v 36 urah. In drugega mu ni preostalo, kot pa to pot tudi preteči. Skupaj s štirimi prijatelji je jeseni leta 1982 prišel v Atene in se spopadel s progo, čim bližje Herodotovem opisu. Startali so 8. oktobra, 9.oktobra pa je Foden končal preizkušnjo ob kipu Leonidasa v času 36 ur. John Scholten je prišel pol ure prej, John McCarthy pa malo pod 40imi urami. Angleška ekipa je dokazala, da je imel Herodotus prav. Človek je sposoben premagati 250km v dveh dnevih. Prvi Spartatlon je bil organiziran leta 1983. Udeležilo se ga je 45 tekmovalcev iz 11 držav.

Tekma je razdeljena na več delov . Pot se dvigne od morja pa vse do 1200 metrov, poteka pa po cesti, makadamu, gozdnih poteh… Okrepčevalnice so na vsakih 3 do 5 km. Sama dirka je zahtevna tako zaradi dolžine, kot tudi zaradi vremenskih razmer in časovnih limitov. Na vseh 75ih kontrolnih točkah je časovni limit. Seveda tekmovalce, ki ga prekoračijo, takoj izločijo. Prav tako tudi tiste, ki prejemajo pomoč drugje kot na določenih 13 kontrolnih točkah, prvič na 81 km.

Tekmovalci morajo do cilja priti, tako kot Filipidis, naslednji dan. To pomeni, da je limit 36 ur. Denarnih nagrad ni. Tisti, ki tekmo končajo, dobijo okoli glave oljčni venec in v lončeni posodi vodo iz reke Evrotas. Čeprav je že uvrstitev na Spartatlon izjemno zahtevna, saj se organizatorji skušajo izogniti tistim, ki so popolnoma brez možnosti za uspeh, pa tekmo vseeno ne zaključi več kot 60 procentov sodelujočih. V startnino je vključena oskrba na 75 kontrolnih točkah, hotel s polno oskrbo, ter grška gostoljubnost. Start tekme je 0b 7:00 uri, 27. septembra 2013. Posameznik mora za nastop na tej tekmi prej:

- 100km dolgo tekmo končati prej kot v 10 urah in pol

ali

-končati vsaj 200km tekmo

ali

-na prejšnjem Spartathlonu priti do kontrolne točke Nestani na 172km prej kot v 24urah in pol

Rekord ima fantastični Grk Yannis Kouros (20:25:00), ki je štirikrat nastopil, vsakič tudi zmagal, vsi njegovi časi pa so tudi med štirimi najboljšimi do sedaj. Leta 2005 je šel do potanjkosti po stopinjah Filipidisa in tekel od Aten do Sparte in nazaj.

Pomoč je možna na samo za to določenih postajah. Ki jih ni preveč

Check Points kilometers Name
22 81 HELLAS’ KAN
26 93,4 ANCIENT CORINTH
29 102,5 ZEVGOLATIO
32 113,1 HALKION EKO STATION
35 124 ANCIENT NEMEA
40 140,2 MALADENDRI
43 148,50 LYRKIA
47 159,30 VASI VOUNOU
52 172 NESTANI
57 186 ZEVGOLATIO ARKADIAS
60 195 TEGA
65 211 MIKRO MAGAZI
68 222,5 MNIMIO
72 236,2 VOUTIANOI SHELL STATION
75 245,3 FINISH LINE SPARTA

Predvidena temperatura v tem letnem času je 27 stopinj čez dan, 5 stopinj ponoči. Prejšnje leto je bilo Lojzetu precej vroče čez dan. Tekmovalcem bo na razpolago devet zdravnikov, osem ambulant in 20 maserjev plus Medo. Na 27ih okrepčevalnicah bo na voljo pijača in hrana.

PRVIH 10 LANI
1 26:28:19  Thoms Stu Germany Male
2 26:36:23  Kiso Tetsuo Japan Male
3 27:02:17  Hawker Elizabeth United Kingdom Female
4 27:14:25  Thalmann Markus Austria Male
5 27:58:42  Falk Andreas Sweden Male
6 28:28:51  Vanicek Michael Germany Male
7 28:29:59  Rudolf Tamas Hungary Male
8 28:42:36  van den Haak Leonie Netherlands Female
9 29:16:20  Fukumoto Hirokazu Japan Male
10 29:16:35  Yang Hung-Hui  Taiwan Province Of China Male

023

IMG_8735

021  024 039

040   IMG_8726

PRIJAVLJENI LETOS:

1 2 Papakostas Ioannis 42 Greece Male +
2 3 Vlachos George 39 Greece Male +
3 4 Karaiosif Ilias 32 Greece Male +
4 5 Mastroperros Panagiotis 44 Greece Male +
5 6 Panos Georgios 37 Greece Male +
6 7 Athanasiadis Stavros 37 Greece Male +
7 8 Krystallis Dimitrios 48 Greece Male +
8 9 Anastasiadis Stergios 42 Greece Male +
9 380 Georgiou Alexandros 32 Greece Male +
10 11 Krystallis Georgios 45 Greece Male +
11 12 Tipou Pavlos 43 Greece Male +
12 13 Tasios Giorgos 36 Greece Male +
13 14 Matthaiou Amalia 45 Greece Female +
14 15 Kakkavas Sotirios 46 Greece Male +
15 16 Mpesiris Dimitrios 32 Greece Male +
16 17 Apostolopoulos Ioannis 49 Greece Male +
17 18 Koutios Dimitris 32 Greece Male +
18 19 Athanasios Tzimis 56 Greece Male +
19 20 Tzimis Vasilios 63 Greece Male +
20 21 Gogos Ey. Apollonios 56 Greece Male +
21 22 Koutsioukos Georgios 54 Greece Male +
22 23 Kostarelos Georgios 33 Greece Male +
23 24 Ggeorgantzas Alexandros 54 Greece Male +
24 25 Nicolaou Anastasios 39 Greece Male +
25 26 Tsagkeras George 52 Greece Male +
26 365 Giogiakas Anastasios 33 Greece Male +
27 29 Arapoglou Stergios 40 Greece Male +
28 30 Patakas Therinos 56 Greece Male +
29 31 Karachalias Dimitrios 51 Greece Male +
30 32 Chelioudakis Emmanuil 52 Greece Male +
31 33 Zahariadis Georgios 46 Greece Male +
32 34 Kalogiros Panagiotis 36 Greece Male +
33 35 Adamopoulos Theodore 53 Greece Male +
34 36 Kofinis Kostas 48 Greece Male +
35 37 Tsoulogiannis Anastasios 33 Greece Male +
36 38 Dogantzis Anastasios 42 Greece Male +
37 39 Fotopoulos Fotios 36 Greece Male +
38 40 Chatzigeorgiadis Emmanouil 44 Greece Male +
39 41 Bakas Vagelis 0 Greece Male +
40 42 Nomikos Nikitas 56 Greece Male +
41 43 Fournaris Marios 46 Greece Male +
42 44 Masouras Christos 37 Greece Male +
43 45 Dhondt Frank 50 Belgium Male +
44 46 Kugota Tsutomu 41 Greece Male +
45 47 Stella Markakou 36 Greece Female +
46 48 Kasimi Sofia 42 Greece Female +
47 49 Joao Oliveira 36 Portugal Male +
48 50 Woolley Mark Steven 50 United Kingdom Male +
49 51 Pallaruelo Gilles 50 France Male +
50 52 Morishita Yukio 65 Finland Male +
51 53 Pinnington Robert Edward 51 United Kingdom Male +
52 54 Nucifora Carmelo 47 Italy Male +
53 55 Low Andras 46 Hungary Male +
54 56 Ahlholm Tuula 51 Finland Female +
55 57 Krauz Gilad 42 Israel Male +
56 58 Perttila Petri 48 Finland Male +
57 59 Chambers Lindley 39 United Kingdom Male +
58 60 Haka Sakari 54 Finland Male +
59 61 Schriver Henrik 47 Denmark Male +
60 62 Pradas Juan carlos 42 France Male +
61 63 Primozic Lojze 44 Slovenia Male +
62 64 Shelley Claire 37 United Kingdom Female +
63 65 Adams James 33 United Kingdom Male +
64 66 Ng Seow Kong 52 China Male +
65 67 Forsell Marko 43 Finland Male +
66 68 Mendes Manoel 53 Brazil Male +
67 69 Mak Chris 53 Hong Kong Male +
68 356 Falkov Alexander 59 Russian Federation Male +
69 71 Sheffield Drew 32 United Kingdom Male +
70 72 van der Ent Ferry 54 Netherlands Male +
71 73 Dieplinger Guenter 43 Austria Male +
72 74 Oralek Daniel 43 Czech Republic Male +
73 75 Wagner Josef 55 Austria Male +
74 77 Bochons Eusebio 46 Spain Male +
75 78 Suisse Laurence 49 France Female +
76 385 Calzolai David 44 Italy Male +
77 80 Cordoba Martin Miquel 50 Argentina Male +
78 81 Jean Lapeyre 65 France Male +
79 82 Di Giorgio Giuseppe 40 Italy Male +
80 83 Ricklefs Chad 46 United States Male +
81 371 Benke Blake 37 United States Male +
82 366 Fazekas Jan 46 Slovakia Male +
83 87 Szabo Bela 50 Hungary Male +
84 88 Renes Jeroen 39 Netherlands Male +
85 89 Lubics Szilvia 39 Hungary Female +
86 90 Accarino Francesco 44 Italy Male +
87 91 Mustala Ari 59 Finland Male +
88 93 Ilott Martin 49 United Kingdom Male +
89 94 Galimberti Andrea 42 Italy Male +
90 96 Rodrigues da silva Zilma 40 Brazil Female +
91 97 Smith Philip 47 United Kingdom Male +
92 98 Ghislain Dops 58 Belgium Male +
93 375 Giemza Stanislaw 62 Poland Male +
94 102 Vojnic Zelic Igor 39 Serbia And Montenegro Male +
95 103 Wängberg Jonas 41 Sweden Male +
96 104 Anderson Mimi 51 United Kingdom Female +
97 105 R. Jensen Bjarne 53 Denmark Male +
98 106 Moeller Kent 39 Denmark Male +
99 107 Ali Paul 41 United Kingdom Male +
100 373 Bychkov Vladimir 46 Russian Federation Male +
101 109 Marco Bundi 35 Switzerland Male +
102 110 Sundskarð Pól 56 Faeroe Islands Male +
103 111 Blamires Mike 31 United Kingdom Male +
104 112 Debize Jerome 36 France Male +
105 114 Lantink Jan-Albert 55 Netherlands Male +
106 115 Sroubek Vlastimil 52 Czech Republic Male +
107 117 Lawson Cat 31 United Kingdom Female +
108 118 Philippe Foix 41 France Male +
109 119 Nana Andrei 37 United States Male +
110 361 Papageorge Nick 49 Denmark Male +
111 121 Re Gerardo Hector 53 Argentina Male +
112 122 Kim Rasmussen 46 Denmark Male +
113 360 Eivindsen Eiolf 57 Norway Male +
114 124 Jumisko Juha 32 Finland Male +
115 125 angel pallaruelo 20 France Male +
116 126 Vajda zoltan 50 Hungary Male +
117 128 Fröberg Arie 49 Netherlands Male +
118 129 Geréd László 43 Hungary Male +
119 130 Steene Johan 40 Sweden Male +
120 131 Valenzuela Francisco 42 Mexico Male +
121 132 Steve Scott 52 United Kingdom Male +
122 133 Cinciala Michal 40 Czech Republic Male +
123 134 Robbins Pat 41 United Kingdom Male +
124 135 Bacon Martin 47 United Kingdom Male +
125 136 Kulcsar Andras 36 Hungary Male +
126 137 Morton Mike 42 United States Male +
127 138 Bengolea Hector Oscar 49 Argentina Male +
128 139 Rojas Peredo Ricardo 44 Argentina Male +
129 140 Lodi Lodovico 44 Italy Male +
130 141 Fernandes Fernando 52 Portugal Male +
131 142 Brueyre Laurent 50 France Male +
132 143 Dedapper Yves 40 Belgium Male +
133 145 Hines Mark 35 United Kingdom Male +
134 146 Dorum Lars Christen 60 Norway Male +
135 147 Carawan Brenda 37 United States Female +
136 378 Ernst Daniel 58 Netherlands Male +
137 149 Duarte Fabian Alberto 49 Argentina Male +
138 150 Csaba Lajko 47 Hungary Male +
139 151 Depoortere Ludo 55 Belgium Male +
140 152 Jagiełło Dominik 42 Poland Male +
141 153 Falk Andreas 36 Sweden Male +
142 154 longhi claudio vladimir 35 Italy Male +
143 155 Kotlarz Pawel 36 Poland Male +
144 156 Bonfiglio Marco 36 Italy Male +
145 157 Segui Gerard 59 France Male +
146 158 Wu Sheng Ming 52 Taiwan Province Of China Male +
147 160 Andersen Tina 37 Denmark Female +
148 161 Dejaeger-Braet luc 56 Belgium Male +
149 162 Chownsmith Laurence 49 United Kingdom Male +
150 163 Latala Jacek 35 Poland Male +
151 164 Bergmann Heinz-Peter 47 Austria Male +
152 165 Palmeira Juvam 40 Brazil Male +
153 166 Brunon Jean-Philippe 47 France Male +
154 168 Jørgensen Mathias 31 Denmark Male +
155 169 Bugge Leonardo 44 Argentina Male +
156 170 Leysen Patrick 56 Belgium Male +
157 171 Guilhen Dubourdieu 39 France Male +
158 382 Le nagard Paskal 47 France Male +
159 173 Sjåvik Trond 55 Norway Male +
160 174 Jagersma Dik 59 Netherlands Male +
161 175 Henrik Hoffensitz 0 Denmark Male +
162 176 Buiten Ria 59 Netherlands Female +
163 177 Cardoso Dias Daniel 36 Portugal Male +
164 178 Britton Robbie 27 United Kingdom Male +
165 179 Vanhole Yves 48 Belgium Male +
166 181 Huzij Frank 44 Austria Male +
167 182 Sznopek Jozef 45 Hungary Male +
168 183 coelho vitor 40 Portugal Male +
169 184 Cahez Cahez Thibaud 52 France Male +
170 185 Johan Bogaert 52 Belgium Male +
171 186 Thorström Jaana 50 Finland Female +
172 187 Sourice Wilfried 36 France Male +
173 188 Jean-Benoit Jaouen 55 France Male +
174 189 Philippe SEGUI 56 France Male +
175 190 Lukács Albert 39 Hungary Male +
176 191 Heurtault Marc 66 France Male +
177 192 De Petter Peter 50 Belgium Male +
178 193 Jen Iang Jan 38 Taiwan Province Of China Male +
179 194 Orye Jan 50 Belgium Male +
180 195 Richard Jean-Pierre 47 France Male +
181 196 Gordillo Hugo 55 Uruguay Male +
182 197 jacky heckmann 53 France Male +
183 198 Skytte Soeren 50 Denmark Male +
184 200 Christensen John Hornbech 48 Denmark Male +
185 201 Borrias Erwin 45 Netherlands Male +
186 202 Palasthy Istvan 46 Hungary Male +
187 203 Arnstein Michael 36 United States Male +
188 204 Mazzi Marco 46 Italy Male +
189 206 Rudolf Tamas 34 Hungary Male +
190 207 Dierx Wilma 47 Netherlands Female +
191 355 Vella Victor 60 Malta Male +
192 209 Mathieu Veron 39 France Male +
193 210 De Paola Loris 39 Italy Male +
194 212 Deng Yeong Chein 53 Taiwan Province Of China Male +
195 213 Mimoso Jorge 42 Portugal Male +
196 214 Passera Roberto Italy Male +
197 215 Hegedus Akos 36 Hungary Male +
198 216 Hall Jonathan 40 United Kingdom Male +
199 217 Szabó-Pénzes Gábor 38 Hungary Male +
200 218 Kierdelewicz Nicolas 38 Spain Male +
201 219 Arauz Ruben Dario 33 Argentina Male +
202 220 Malinowski Zbigniew 59 Poland Male +
203 362 BELTRAMINO OSVALDO 51 Italy Male +
204 222 Kulinski Tomasz 38 Poland Male +
205 223 Sipos Jozsef 44 Hungary Male +
206 224 Johnson Peter 60 United Kingdom Male +
207 225 Antell Tarja 49 Finland Female +
208 226 Elson James 31 United Kingdom Male +
209 363 Nunez Rodriquez Luis Alberto 48 Spain Male +
210 357 Lambert Jean Pierre 54 France Male +
211 229 Henk Harenberg 50 Netherlands Male +
212 230 Rosquist Andersen Thomas 40 Denmark Male +
213 231 Roennelund Soeren 44 Denmark Male +
214 232 Kalaczynski Ryszard 53 Poland Male +
215 233 Szostak Mariusz 40 Poland Male +
216 234 Derda Robert 41 Poland Male +
217 235 Kabata Jacek 41 Poland Male +
218 376 Cordisco German 46 Argentina Male +
219 237 Gábor Domán Hungary Male +
220 238 Szczygielska Edyta 37 Poland Female +
221 239 Poponesi Filippo 46 Italy Male +
222 240 Papi Alessandro 47 Italy Male +
223 241 Cudin Ivan 38 Italy Male +
224 242 Adam Nikolaos 58 Germany Male +
225 243 Bahlcke Annett 45 Germany Female +
226 244 Baudek Gerald 47 Germany Male +
227 379 Simonyi Balazs 33 Hungary Male +
228 246 Brandt Michael 58 Germany Male +
229 247 Berger-Schmitt Regina 57 Germany Female +
230 248 Bergmann Heike 51 Germany Female +
231 249 Daum Stefan 40 Germany Male +
232 250 Ganter Martin 51 Germany Male +
233 251 Giese Ralf 48 Germany Male +
234 358 cialdini giuseppe 41 Italy Male +
235 253 Hedelt Holger 45 Germany Male +
236 254 Heinlein Marika 51 Germany Female +
237 255 Horschig Kai 47 Germany Male +
238 256 Hosl Patrick 40 Germany Male +
239 257 Kaminsky Peter 36 Germany Male +
240 258 Dirk Karl 45 Germany Male +
241 259 Karl Hubert 55 Germany Male +
242 260 Krause Antje 41 Germany Female +
243 261 Lange Andre 42 Germany Male +
244 262 Leu Oliver 39 Germany Male +
245 263 Marhold Gunter 44 Germany Male +
246 264 Neubert Andreas 44 Germany Male +
247 265 Otto Jan 36 Germany Male +
248 266 Reus Florian 29 Germany Male +
249 267 Simon Ralf 55 Germany Male +
250 268 Thoms Stu 47 Germany Male +
251 269 Vanicek Michael 45 Germany Male +
252 270 Wanner Klaus 50 Germany Male +
253 271 Wimmer Robert 48 Germany Male +
254 272 Witzler Frank 51 Germany Male +
255 273 Ziefle Herbert 45 Germany Male +
256 275 Zirinidis Stilianos 48 Germany Male +
257 276 Zuth Juergen 49 Germany Male +
258 277 Akimoto Tsuneo 41 Japan Male +
259 278 Akiyama Shigenori 56 Japan Male +
260 279 Asano Sadaitsu 64 Japan Male +
261 280 Baba Makoto 35 Japan Male +
262 281 Ban Hiroaki 42 Japan Male +
263 282 Bando Yoshiaki 46 Japan Male +
264 283 Dan Koji 52 Japan Male +
265 284 Fujita Katsumi 51 Japan Male +
266 285 Fujiwara Kazukiyo 47 Japan Male +
267 286 Fukumoto Hirokazu 39 Japan Male +
268 287 Fukushima Hiroshi 53 Japan Male +
269 288 Furuyama Takako 60 Japan Female +
270 289 Hayashi Kenji 63 Japan Male +
271 290 Higashino Kyoko 28 Japan Female +
272 291 Hirayama Ichiro 46 Japan Male +
273 292 Hiyama Kazushige 59 Japan Male +
274 293 Hongo Kenji 52 Japan Male +
275 294 Inoue Kazuya 56 Japan Male +
276 295 Iwamoto Nobumi 47 Japan Male +
277 296 Kakizaki Mieko 39 Japan Female +
278 297 Kakizaki Yuichi 45 Japan Male +
279 298 Kochi Hayato 44 Japan Male +
280 299 Koike Tomoe 40 Japan Female +
281 300 Kudo Hitoshi 59 Japan Male +
282 301 Kurihara Satoshi 44 Japan Male +
283 302 Kurobe Ken 44 Japan Male +
284 303 Maruyama Yoshikazu 44 Japan Male +
285 304 Matsuda Yoshiko 59 Japan Female +
286 305 Mori Emiko 55 Japan Female +
287 306 Muramoto Osamu 70 Japan Male +
288 307 Nakagawa Yosuke 30 Japan Male +
289 308 Nakamura Yoshitaka 70 Japan Male +
290 309 Nakashima Toyohisa 55 Japan Male +
291 310 Nakayama Kei 46 Japan Male +
292 311 Nemoto Tsutomu 32 Japan Male +
293 312 Omori Hisanori 54 Japan Male +
294 313 Onari Takeshi 58 Japan Male +
295 314 Otani Shinichi 65 Japan Male +
296 315 Otani Tetsuya 52 Japan Male +
297 316 Owada Minoru 56 Japan Male +
298 317 Oyama Reinin 50 Japan Male +
299 318 Saito Kazuyoshi 45 Japan Male +
300 319 Sakai Ryuichi 53 Japan Male +
301 320 Sakai Yuji 45 Japan Male +
302 321 Sakano Toyohiko 47 Japan Male +
303 322 Sanda Hiroshi 36 Japan Male +
304 323 Sato Ryoichi 52 Japan Male +
305 324 Sato Shu 39 Japan Male +
306 325 Sekiguchi Shoichi 42 Japan Male +
307 326 Sekiya Koki 30 Japan Male +
308 327 Shimizu Shoichi 54 Japan Male +
309 328 Shirakata Michihiro 45 Japan Male +
310 329 Sonoyama Satoshi 60 Japan Male +
311 330 Sugawara Hideo 48 Japan Male +
312 331 Sugiura Kazunari 56 Japan Male +
313 332 Taguchi Yukimitsu 52 Japan Male +
314 333 Takayasu Tomio 65 Japan Male +
315 334 Takebe Yoshiyuki 54 Japan Male +
316 335 Takechi Masato 30 Japan Male +
317 336 Tanaka Misao 40 Japan Female +
318 337 Tanaka Shinichiro 51 Japan Male +
319 338 Teshigawara Ken 61 Japan Male +
320 339 Uematsu Kengo 43 Japan Male +
321 340 Ueno Yuji 46 Japan Male +
322 341 Yamada Hirdaki 46 Japan Male +
323 342 Yamaguchi Atsushi 53 Japan Male +
324 343 Yamakita Masanori 49 Japan Male +
325 344 Yokoyama Hiroshi 65 Japan Male +
326 345 Yoshikoshi Miyako 64 Japan Female +
327 346 Yoshikoshi Osamu 64 Japan Male +
328 347 Evison Geoff 48 Australia Male +
329 348 Brocklebank Susan 52 Switzerland Female +
330 349 gallina davide 45 Italy Male +
331 350 Labudzki Jacek 53 Poland Male +
332 352 Andersson Mikael 41 Sweden Male +
333 353 Rosenqvist Kerstin 39 Sweden Female +

Obisk adrenalinskega parka je bil tokrat res zadetek v polno.  Ne pomnim, da bi kak dan v naši 6 in še nekaj letni zgodovini preživeli brez godrnjanja vsaj enega člana naše skupnosti. Danes pa smo dobesedno predli od veselja. Priznam, da sem se proti Bledu peljal čisto malo skeptičen. Le kaj ti lahko ponudi tak park? Mogoče pol ure adrenalina za ne vem koliko evrov? Drži pa, da še nikoli nisem bil v takem parku.

DSCN7702

Ker je park na vrhu smučišča Straža, se je pač treba povzpeti do njega. Lahko se gre tudi s sedežnico (2eur, otroci do 5. leta brezplačno) ali pa se zraven vzame še spust s sankami (4eur). Do vrha smo imeli 20 minut hoje po gozdu, lahko pa se gre tudi po cesti. Hoja po smučišču je zaradi sankanja prepovedana.

DSCN7701Seveda je bilo treba najprej po karte. Za Zojo 10, Luka 15 evrov. Mogoče se zdi veliko, ampak če primerjate s kinom, bazenom… je to dobesedno zastonj. Tu si lahko ves dan. Kar se tiče nas, bi tudi morali biti, saj nam ni uspelo iti čez vse naloge.   DSCN7703

DSCN7710

Inštruktor jima najprej nadene pas. Že to je dovolj velik razlog, da kar puhtita od ponosa. Zoji se v takih trenutkih od razburjenja in pomembnosti trese glas.

DSCN7716

DSCN7720

DSCN7721

Potem pa v malo šolo plezanja. Matere se na začetku še oglašajo, ker seveda mislijo, da vodniki niso dovolj usposobljeni za uko naših otrok. Seveda tudi naša. Pa jih, kar mi je izredno všeč, takoj utiša in jim pove, da se bodo že sami dogovorili. Kar je povsem pravilno, saj tako otrok sam razmisli, kako se komplet pripne na skobo, ne pa da vsakič išče pogled staršev. Ker pozneje, ko opravlja naloge, je pač sam.

DSCN7733

DSCN7741

Po opravljeni šoli vpenjanja, izpenjanja, spuščanja, oziroma varnega varovanja vstopimo v svet pustolovščin. Na voljo je 5 sklopov: rumena, oranžna, zelena,modra in rdeča pot. Vse imajo svoja imena, a sem jih pozabil. Vem samo, da je zadnji, rdeči sklop Toni. V vsakem sklopu je okoli 15 različnih nalog, skupaj 81. Temeljni pogoj, da lahko opravljaš naloge je, da si star vsaj 4 leta. Torej, če bereš to dolgovezenje, si pripravljen.

DSCN7747

RUMENA POT: za otroke od 4. leta dalje – 8 postaj

DSCN7750

ORANŽNA POT: za otroke od 6. do 12. leta (minimalna višina 140cm z iztegnjenimi rokami) v spremstvu staršev-16 postaj

DSCN7910

ZELENA POT: za otroke od 11. leta naprej (minimalna višina 160cm z iztegnjenimi rokami) v spremstvu enega starša za maksimalno 3 otroke-12 postaj

DSCN7767

MODRA POT: za otroke od 11. leta naprej (minimalna višina 160cm z iztegnjenimi rokami) v spremstvu enega starša za maksimalno 3 otroke-15 postaj

DSCN7782

RDEČA POT: za otroke od 11. leta naprej (minimalna višina 160cm z iztegnjenimi rokami) v spremstvu enega starša za maksimalno 3 otroke-11 postaj

DSCN7792

Naloge za vse sklope, razen za zadnji, rdeči, so približno enake. Razlikujejo se le v višini. Tako sva z Lukom, ko sva opravljala predzadnji, modri sklop, telovadila na višini približno 8 metrov nad tlemi. Luka sicer ni star 11 let, ampak so ga spustili, seveda v spremstvu mene, odgovornega in skrbnega očeta, hahhahhaa. Kar ne bi mogel trditi za nekega drugega, ki je svoje frustracije poskušal rešiti v parku. Neupravičeno se je spravil na zaposlene. In s tem dokazal, da so v parku res kos nalogi. Tako potrpežljivost, mirnost res malokdaj doživim. Njemu pa želim, da svoje 4 otroke ne bo vzgojil v takem duhu. Zato pa je svet tam kjer je. Na začetku je bilo teoretično le nekaj ”d……”. Ti so potem ustvarili nove, pa ti naslednje in tako dalje.

DSCN7795

Stvar je zanimiva tudi za nas, ta stare. Sicer je tako. Če se ne bojiš višine, je popolnoma vseeno katero stopnjo opravljaš. Ker, 5, 7 ali 15 metrov, posebne razlike ni. Bi pa rad pogledal katerega od mojih prijateljev (Ivo in Lojze mi padeta na pamet) kako bi se obnašala na višini. Je pa potrebno imeti tudi ščepec ravnotežja. Ki ga meni mati narava ni dodelila. Posledica tega je bila skoraj popolna ”špaga” ki sem jo naredil ko sem se hotel usesti na sani. Tudi nisem vedel, da se moja Petra zna tako smejati.

DSCN7797

Najbolj pomembna stvar je seveda, na kar opozarjajo inštruktorji, da je vedno vsaj en karabin povezan z varnostno jeklenico. Zato je za manjše (Zoja) potrebna stalna prisostnost starejših.

DSCN7801

DSCN7803

DSCN7807

DSCN7855

DSCN7860

DSCN7894

DSCN7898

DSCN7905

DSCN7908

DSCN7925

DSCN7930

DSCN7939

DSCN7943

DSCN7946

Več o parku na povezavi Pustolovski park

Ironmana v Walesu se je udeležil naš Bruno Glaser. Njegov čas

Glaser, Bruno SLO 01:01:37 05:50:58 03:45:12 10:48:41 14 67

Kolesarski del je moral biti tukaj peklenski (več kot 2000m vzpona). Bruno je vrhunski kolesar, pa je imel čas 5:50:58. Ampak, ko vidimo, da je imel zmagovalec čas 5:11:26 lahko ugotovimo, da to pač ni proga iz Celovca.

ŽENSKE

Gossage, Lucy GBR 00:56:59 05:31:36 03:15:02 09:51:21 1 9
Rohrbach, Regula SUI 00:56:01 05:36:54 03:35:44 10:18:00 2 23
Konschak, Katja GER 00:51:09 06:02:30 03:12:39 10:24:05 3 29
Gajer, Julia GER 00:52:05 06:16:41 03:18:25 10:35:56 4 45
Carritt, Joanna GBR 00:59:07 06:07:13 03:28:55 10:45:40 5 61
Grohmann, Katharina GER 01:10:14 06:14:26 03:13:41 10:48:22 6 66
Fondermann, Rebecca GER 01:08:57 06:06:17 03:32:19 11:00:01 1 89
Comber, Kate GBR 00:58:18 06:15:37 03:48:41 11:15:17 1 124
Hill, Jenny GBR 01:09:02 06:14:10 03:43:44 11:18:31 2 128
Forshaw, Amy GBR 01:03:46 06:23:28 03:41:58 11:21:25 7 136

 

MOŠKI

Neyedli, Scott GBR 00:47:13 05:11:26 03:02:35 09:09:10 1 1
Jaskolka, Marek POL 00:47:05 05:16:02 03:07:22 09:18:16 2 2
Göhner, Michael GER 00:52:07 05:16:10 03:02:05 09:19:01 3 3
Thomschke, Markus GER 00:51:11 05:17:29 03:06:47 09:23:57 4 4
Wiltshire, Harry GBR 00:47:01 05:19:02 03:15:54 09:29:08 5 5
Oftedal, Henrik NOR 00:59:19 05:22:15 03:05:50 09:36:10 6 6
Diepart, Xavier BEL 00:54:01 05:27:16 03:08:46 09:38:35 7 7
Escola-Fasseur, Sébastien FRA 01:01:44 05:22:25 03:09:52 09:43:16 1 8
Slijkhuis, Peter NED 00:58:24 05:24:14 03:17:38 09:51:36 1 10
Iñaki, Gabarain VEN 00:56:16 05:21:14 03:25:22 09:52:32 2 11

LESTVICA SLO IRONMANOV

LESTVICA LETOŠNJIH SLO IRONMANOV

 

DSCN7592

DSCN7601

DSCN7612

DSCN7620

DSCN7624

DSCN7636

DSCN7638

DSCN7648

DSCN7654

DSCN7658

DSCN7660

DSCN7662

DSCN7665

DSCN7666

DSCN7667

DSCN7675

DSCN7678

DSCN7680

DSCN7688

DSCN7692

DSCN7699

Spet sem malo osvežil lestvico naših ironmanov in ironžensk.

Tako je na desni strani možen ogled vseh slovenskih Im rezultatov. Od leta 1986, ko beležimo prvi prihod skozi cilj našega Franceta Cokana, ki takrat še ni vedel ali bi bil Američan ali Slovenec, saj takrat praktično to tudi ni mogel biti, pa do danes beležimo 855 prihodov skozi cilj.

Potem je možen ogled vseh letošnjih slovenskih Ironmanov. Tu se vidi, da je kar 26 naših letos prvič, upam da ne tudi zadnjič, končalo Ironman preizkušnjo. Možen je tudi pogled po časih.

Zbrani pa so tudi najboljši časi plavanja, teka, kolesa in skupnih časov. Med moške se je vrinil letos fantastični David Pleše, ki je lastnik vseh možnih naj časov, razen v plavanju ima primat še vedno Matjaž Kovač.  Pri ženskah pa najboljša še vedno povsod razen na kolesu, kjer ima najboljši čas Olja Bregar, neuničljiva Nataša Nakrst.

Za konec pa še poročila z IM tekem, tam pa še malo zbiram podatke.

 

Palec in Zelenjak sta bila že predolgo na spisku must go vrhov. Tako blizu, pa tako daleč. Ta teden pa sem res trdno odločen, da stopim tja, v Suho ruševje. Pa potem  v ponedeljek ne dobim nobenega sotrpina. In se mi ne da. V torek je na srečo slabo vreme, v sredo se mi spet ne da, potem pa me že čaka tlaka. V petek spet pošiljam maile, če bi se mi kdo pridružil. Res mi je neugodno iti na kak vrh, kjer še nisem bil, sam. Pošljem tudi Alešu, bolj da se pohvalim kam grem, kot da bi računal, da gre z menoj. Pa že čez nekaj minut dobim msg: ”13:30 pri bencinski v Tržiču!” Pa kaj mu je? Ali misli, da delam na občini in sem ob petkih prost ob 13:00? Vseeno je treba izkoristiti priložnost. Vzamem ure, zbašem potrebno v nahrbtnik in gasa.

Levo Vrtača, spredaj Zelenjak, desno sramežljivi Palec

DSC_5459-001

Palec in Zelenjak sta Vrtačina soseda (drugi najvišji vrh Karavank). Z naše, ljubeljske strani je viden samo Zelenjak, Palec pa se bolj ali manj skriva. Ko pa se z Ljubelja spustimo k Maliju (saj veste, tam kupujemo kavo Alvorado, pralni prašek, Jolly barvice, kinder jajčka,..) pa takoj vidimo od kod mu ime Palec. Upam, da se ne motim, ampak Avstrijci vrhove, ki naj bi bili deležni najinega današnjega obiska imenuje drugače kot mi. Palec je Zelenica, Zelenjak je Vrtača, Vrtača Nemški vrh. Prav tako imata Zelenjak in Vrtača dva vrha, enega slovenskega enega avstrijskega.

Zelenjak oziroma Vertatcha

DSC_5526-001

Z Alešom imava, ko sva sama, točno določen ritual. Ker je on, po domače okoljevarstvenik, sam pa sem izredno radoveden, po domače zatežen in ker tistim, ki jih ne poznam ne morem preveč najedati, se pač spravim nanj. Sam se ogromno naučim, mislim pa, da kdaj pa kdaj tudi njemu dam kako idejo ali pa ga vsaj malo prestavim. Zdi se mi, da sva si od prejšnjič veliko bližje kar se tiča lovcev. V takem kramljanju sva prehitro pri zgornji žičnici. Če sva bila do tam sama, sva naprej še bolj. Če je to sploh možno. Pa je.  Zelenica ima zame neko mističnost, ki se samo stopnjuje, ko se vzpenjam višje. Sploh neobratovanje smučišča bo botrovalo k še bolj temačnem izgledu tega odmaknjenega okoliša.

DSC_5456-001

DSC_5458-001

Pot proti Palcu pelje skozi Suho ruševje. Ker sem obiskovalec tega področja praviloma pozimi, šele danes vidim kako prikladno ime ima. Borba med borovci, a ne za dolgo. Kmalu zagledava najin drugi današnji cilj. Palec, kot že večkrat omenjeno, se dobesedno skriva. Pa ga kmalu izbrskava. Pot naju vodi do Žleba od koder se odcepi cesta desno na Palec in levo na Zelenjak. Od tu je možen spust na Avstrijsko stran, po možnosti pozimi. Nadeneva si čeladi. Pot je neoznačena. Ampak dobro vidna. Pomagajo tudi možici. Na vrhu sva hitro. Nič težkega, mogoče zelo rahlo neugodno zaradi šodra. Že takoj na začetku spusta pa se mi pripeti malce neugodna situacija. Stopim niti ne na skalo, ampak na neko stopnico, lepo poraščeno s travo, popolnoma zlito z okolico. Vse to odleti proti Alešu. Na srečo je od mene oddaljen komaj meter ali še manj, zato vse to odrine od sebe. Kaj pa naj bi drugega? Skala skupaj s prijatelji, ki jih med potjo pridno nabira leti proti avstrijski strani. Marija, v tistem trenutku ne morem povezati ali je možno, da tam kdo pleza. Samo čakam kdaj bo kaj zatulilo. Čeprav vse skupaj traja samo nekaj sekund, imam sam ogromno časa za razmišljanje. Preden vse skupaj potihne. Kljub temu da vem, da nisem nič kriv, mi vseeno prav pridejo Aleševe besede, da pač je bila to smola. Naprej mi malce pade samozavest in hodim kot po jajcih. Zopet se vzpneva do Žleba od koder nadaljujeva do  Zelenjakove škrbine.

DSC_5461

DSC_5469-001

DSC_5493-001

DSC_5495-001

DSC_5506-001

Če me Palec ni pritegnil v nobenem pogledu, pa za Zelenjaka velja ravno obratno. Kakšni pogledi, skala. Vmes skoraj pojeva. Vzpon je tukaj še krajši kot prej. Čeprav ocenjeno težje kot Palec, pa se meni ne zdi tako. Tukaj imaš ogromno oprimkov, tam je preveč grušča, Najprej greva na avstrijski vrh, potem še na našega, kjer je tudi križ. Tudi spust je tu čudovit. Želim si, da ga ne bi bilo kmalu konec.  Spodaj na sedlu narediva konkreten odmor. Šele zahajajoče sonce in z njim jesenske temperature naju požene v dolino. Sedaj se vračava čez melišča. Boljša izbira.

DSC_5507

DSC_5511-001

DSC_5514

Pogled z Zelenjaka na sedlo

DSC_5517-001

DSC_5519-001

Zelenjak, v ozadju Palec

DSC_5524-001

  DSC_5536

DSC_5465-001

Za piko na i pa še nov Alešev družinski član. Ki nama postreže s kavo in coca colo.

DSC_5587-001

 

Mišelj vrh je gmota, ki nas spremlja ob hoji na Triglav, predvsem dobro viden od Vodnikovega doma. To je tudi najin glavni cilj. Kar bo zraven, bova pa sproti dodajala, odvzemala. In to sva počela tudi večino najinega časa na tem pohajkovanju. Običajno sva veliko za zamljevidom. Kar pomeni, da edino kar je sigurno, je to da ni nič sigurno. Zato sva tudi končala tam, kjer si nisva niti predstavljala niti o tem govorila.

Najin cilj

DSCN7489

Podmladek

DSCN7454

Startala sva s Planine Blato. Šele okoli 16:00, čeprav sva nameravala prej. Ker sva imela namen spati zunaj, sta bila nahrbtnika dodobra obtežena. Do Planine Krstenica sva šla po kolovozu. Pozneje sva zvedela, da bi bilo bližje po lovski. Pa se nisva obremenjevala. Važno, da hodiva. Na Planini Krstenici nama prijazna domačinka skuha kavo. Vmes pokramljava z našo bivšo knjižničarko. Ki je bila znana po tem, da je vedno vedela kje je kakšna knjiga. Seveda sem ji zaupal, da smo si včasih izbrali kako povsem nezanimivo knjigo in jo testirali. Pa je vedno vedela. Kdo bi si mislil, da je ob tem lahko obiskovala hribe. Sem si predstavljal, da samo bere.

DSCN7455

DSCN7459

Na Planini Jezero sva prišla do prve uganke. Odločila sva se, da danes ne prideva do Mišelj vrha. Zato se odločava. Kam bi šla? Ne moreva se zediniti. Tako nama je lepo od studencu, da oba zavlačujeva. Pa se potem odločiva za Adama in Evo. Vendar kje? Pa se spomniva, da so nama nekje, nekoč dejali, da je potrebno iti pri studencu levo. Tako tudi narediva. Prečiva melišča okoli Adama. In prideva do sedla med Prevalskim stogom ter Adamom in Evo. Teren je lahek. Najprej se povzpneva na Adama, zatem še na njegovo malce poraščeno ženo. Potem se spustiva nazaj na sedlo in nato malo dvigneva do Prevalskega stoga.

Prevalski stog

DSCN7469

DSCN7471

Adam in Eva

DSCN7483

DSCN7485

Od tam pa strmo navzdol do Mišelj planine. Mrak nama že diha za ovratnik. Ker se obenem bliža slabo vreme, resnično ne veva kaj bi. Spala zunaj, pa jutri odšla na Mišelj vrh ali kaj drugega. Vendar če greva na Mišelj vrh morava ostati v tej dolini. Nič, greva stran. Proti Vodnikovem domu. Potem bova pa, jutri, pač videla. Sva že precej pozna. Dobiva skupna ležišča. Ki se izkažejo za boljšo rešitev kot kaže na prvi pogled. Zjutraj vstaneva zadnja. Saj sva brez načrta. V mislih sva imela prečenje vrhov nad Pokljuko, pa tudi Triglav, pa ne vem kaj še. Pa se potem ob kavici odločiva, da pač greva na Mišelj vrh. Potem pa, kot vse do sedaj, bova videla.

DSCN7490

DSCN7493

Torej, hodiva po isti poti kot večer prej. Pa nič ne de. Tam, kjer včeraj nisva našla pot po Mišelj dolini, danes malo bolj pogledava. In jo najdeva. Je pa res, da sva nekaj dodatnih informacij črpala iz knjig v Vodnikovi koči. Tako tudi ugotoviva, da so štirje planinci pred nama malce zašli s poti. Po pravi poti jih prehitiva. Sami tudi ugotovijo zmoto in grejo za nama. Melišča, ki sva jih opazovala s Prevalskega stoga in ki vodijo na greben, in katera so me ponoči strašila, se izogniva po desni. Dokaj strmo, trava je mokra, ampak brez posebnih težav. Razen, da proživa kamenje. Zaželim si, da bi bili ljudje, ki so za nama ob najini vrnitvi z vrha že na grebenu. Vreme pa. Megla, vse v oblakih. Vrha ne vidiva niti enkrat. Če bi bilo po moje, bi obrnila. Ampak, kadar sem s Šlibarjem, ni po moje. Jaz preveč posran, on prepogumen. Mogoče se zato tako razumeva. Moja miselnost v hribih je, da kadar obstaja najmanjši dvom, potem obrneš. Njegova, da kadar obstaja minimalna možnost, da se pride do vrha, tedaj pač greš. Jaz več kot zadovoljen, da sva prvič v Mišelj dolini, zibeljki samoto, on brez vrha ni zadovoljen. In potem, on malo popusti, malo jaz. In nato ni zadovoljen on, ker ni dosegel vseh ciljev, jaz pa tudi ne, ker večino časa nosim kepo v hlačah. Na grebenu pustiva nahrbtnika in greva v desno proti vrhu. Vidi se kakšen meter naprej. Takoj na začetku naju čaka nezahteven skok. Meni osebno taki skoki ne predstavljajo nobenih težav. Tudi, če bi bili težji. Ampak tisti šoder, trava, ko ti vse kar primeš, ostane v roki, tisto mi pa ni pri srcu.

Mišelj planina

DSCN7495

V meglo

DSCN7506

Na vrhu Mišelj vrha

DSCN7508

Spuščava se po isti poti. Čeprav, danes ko gledam. Bolje bi nama bilo prečiti cel greben, pa se potem spustiti v Velsko dolino. Tako pa… Bova vedela za drugič. Nekaj sto metrov z grebena je potrebno biti kar previden. Še vedno, ali pa zopet je vse mokro. Sedaj sva vesela, ko sva na melišču, saj gre navzdol hitreje, kar je pomembneje pa varneje. Ko sva v Mišeljski dolini sem končno potolažen. Nič več brezpotij. Odločen sem da se ne bom vračal po dolini za Debelim vrhom, ampak nekje po označeni poti. Kakšna zmota. Še kakšno urico uživam. Vedno bolj se mi zdi, da z Alešem pred leti tukaj sploh nisva hodila, ampak po Velski dolini. Nikjer se ne vidi izhoda. Končno se usedem in se lotim zemljevidov in knjig. Nikjer ni pot tukaj označena. Je sicer neka lovska pot, pa še ta se je zaključila že pred kakšne pol ure. Kaj sem pa gledal? Nič, Šlibarju rečem, da tukaj ne grem. Z vseh strani ni videti izhoda. Ne rečem za kašnega bolj izkušenega. Ampak zame ga ni, če ga ni na zemljevidu, ne v mojih knjigah, še najmanj pa na pogled. Šlibar se ne da. med nekaj malo bolj grdimi besedami gre z moje strani, da je samomorilec, z njegove da sem jokica. Na srečo je med nama toliko razdalje, da se ne vidiva, slišiva pa tudi bolj tako. On gre naprej, sam pa … sem razdvojen. Nazaj? Sto let. Naprej? Strah. Moja ljubica, ki je trenutno zaljubljena v 6 osebkov, vedno ko jih vidi, pove, da ima metuljčke v trebuhu. Trenutno jih imam tudi sam. Samo malo večje kot ona. Zmeniva se že, da se dobiva na Krstenici. Pa potem, da grem malo naprej. Saj ne zgleda tako zelo grozno, samo kaj, ko ne vem kako bo naprej. Vseeno grem. Tukaj je šele pravi šoder. Čisto vse kar primem, mi ostane v roki. Zmeniva se, da gre Šlibar toliko naprej, da ne bo vse name letelo. Potem pa sam. Kaj vse se mi plete v glavi. Strah je res ena kurba. Nekaj 10 metrov in pridem na lepši teren.

DSCN7513

Tule gor v meglo

DSCN7516

Tedaj pa se že dere z vrha. Juhuhu. Še malo popazim in sem pri njemu. Ob njem dva tujca. Od kje sta se pa ta dva vzela? S Hribaric. Malce sta se zgubila. Tukaj je že v soncu čudno postranstvo, ne pa v tej megli. Ki pa se počasi umika. Vseeno ubereva smer po občutku in kmalu sva na prvi markirani poti. Dobro, ne spravi me več na brezpotja. Kam pa sedaj? Špičje, Zelnarice, pa Triglavska jezera, Bogatin,… Zopet ne veva kaj bi. Potem pa zagledam Prehodavce.Tokrat se pa brezpogojno postavim zase. Čeprav morava spet nekam navzgor, ni druge izbire. Tam je kava in jaz jo potrebujem.

Večino časa sva bila takole

 

DSCN7518

Ne vem več v katero odpreva identična zemljevida in začneva. Kje je kaj, ter kam greva? Šlibar pride na dan s čudovito idejo. Greva dol v Trento, saj tod ni še nihče hodil, ter kar domov. V vsakem primeru prihaja obilno deževje. Da bi pa spala že skoraj v dolini, pa tudi ne gre.

DSCN7524

Izbereva mulatjero, po kateri neizmerno uživava. Spodaj imava čas še za eno kavo. Potem pa na avtobus, ki naju zapelje v Kranjsko goro. Zanimiva štorija. Pred tedni, ko sva spala v Tičarjevem domu, sva pozabila vrniti ključ. Sedaj pa, sva pred njim, imava 20 minut časa, nekaterim prija pivo. Tvegati zadrego ali zmrzovati zunaj? Mogoče naju pa ne bo spoznal, saj ima ogromno obiska. Malce si potegneva majici preko glav, potem pa pogumno za mizo. Oskrbnik pa iz prve:”A sta vidva pozabila vrniti ključ?” Seveda ne tajiva. Dobro se nasmejimo. V Kranjski gori naju počaka Petra. Odpeljemo se še do esenic, saj je nekdo na avtobusu pozabil telefon, potem pa v realnost.

DSCN7534

1. dan  ČRNIVEC-PAVLIČEVO SEDLO-ŠAJDA-KORENSKO SEDLO-VRŠIČ (234km, 4215 m vzpona)

Ta ”izlet” sva imela s Šlibarjem v mislih že prejšnji teden. Pa sem zbolel in je vse padlo v vodo. Tudi tokrat ni kazalo prav dobro. Dan pred odhodom smo videli, da se zajec, naš ljubljenček, ne počuti dobro. Kako smo to vedeli?, se sigurno sprašujete. Tako, kot veš, kdaj bo imela najdražja menstruacijo. Če si z nekom dalj časa, se ti izostrijo določeni čuti. Že zvečer jo odpeljemo v Kliniko za Male živali v Škofji Loki. Tam jo sprejme nadvse prijazen veterinar, ki ni povsem prepričan kaj ji je. Vendar, mi vemo, da je povsem oslabela. Takega hudička, se za razliko od danes, nikoli ni dalo prijeti v roke. In to kmalu ugotovijo. Vseeno predlagajo, da naslednji dan obiščemo specialista v Ljubljani. Potem pa preobrat. Medtem, ko so jo slikali, ter ji dali infuzijo, je padla v komo. Prenehalo pa ji je biti tudi srce. Nekako so jo sicer oživeli, ampak možgani naj ji ne bi več delovali, niti se ni več odzivala. Sliši se neresnično, ampak je bilo točno tako. Na slikanju so ugotovili, da ima tumor na maternici, obenem pa je krvavela iz nožnice. Ni ji bilo več pomoči. Ker je bila Zoja vseskozi zraven, ji ni bilo potrebno nič razlagati. Ko sva stopila iz ordinacije, je planila v jok. Z njo seveda še Petra. Ampak, za prvo izgubo v življenju se je dobro odrezala. To je bilo potem potrebno povedati še Luku. Odgovornost je prevzela Zoja: ”Luka, Pika je umrla.”

”Aja, ” se je slišalo iz njegovega računalniškega laboratorija. Potem pa:”Pazi, za sabo ga imaš. Ustreli ga. Neeeee, dobili nas bojo.”  Vsak po svoje odreagiramo v stresnih situacijah.

Načrt je sledeč. Startam okoli 5,6 zjutraj. Potem pa Kamnik, Podvolovjek, Logarska, Pavličevo sedlo, Železna kaplja (kava), Šajda, Borovlje, Hart, Korensko sedlo, Kranjska gora. Tam me počaka Šlibar, nato naju čaka še vzpon na Vršič in spanje. Naslednji dan pa Mangart in domov. Kadar grem s kolesom na kaj daljšega, sploh če je vmes še spanje, ne morem vzeti s seboj ravno vsega kar bi rad. Tokrat gre na kolo naslednje: svetilki spredaj in zadaj, v torbico spredaj 4 gele, 5 frutabel, peroralna raztopina, vrečka s soljo, iso tableta, okoli sedeža anorak z rokavčki, v dres pasoš, denarnica, ipod, skopiran zemljevid, 2 banani, 2 vrečki magnezija, telefon, fotoaparat, od prve bencinske dalje Sportske novosti, Ekipa in Radar, v torbici za sedežem 2 zračnici, oprema za menjavo, 3 gele, rezervno denarnico. Kar veliko, ampak pri meni enostavno manj ne gre. Večji problem je potem vse skupaj prinesti domov. Pa mi je uspelo, za nameček sem našel še ključ od sobe, kjer sva spala. Ga moram po hitrem postopku vrniti.

Startam še v temi. Zanimivo, da kljub peklenski vročini, ki je napovedana, kar nekaj časa vozim oblečem. In to do Logarske. Popoldne bi dal vse za malo hladu, vendar ni vedno tako kot hočemo. Na Črnivcu me pozdravi prvo sonce. V bistvu ne pridem do vrha, saj grem po bližji poti do Luč, čez Podvolovjek. To je tudi najlažje ”osvojen vrh” današnjega dne.  V Solčavi naredim prvi odmor. Srečam našo triatlonsko legendo Mira Kregarja, katerega presenetijo časopisi, ki jih tovorim s sabo.

DSCN7063

DSCN7064

Kolo naše legende

DSCN7065

Potem pa pot proti Logarski dolini. Vseskozi se malo dviguje. Pa še mrzlo je. Vse zaprto. Ni mi všeč. Končno me pozdravita obsijani Ojstrica in Planjava. Vse grde besede so pozabljene. Uživam v prelepih pogledih. Anorak in rokavčki romajo za sedež. Čaka me drugi današnji vzpon. Že prej sem vedel, da se vrstijo po težavnosti. Pozneje sicer ugotovil, da sem se motil. Ampak o tem, ko bo čas. Vzpon na Pavličevo sedlo je težji iz avstrijske strani kot iz te, naše. Okoli 8km zložnega vzpenjanja. Je pa res, da je že do samega začetka kar nekaj višincev. Ker me prvič ogreje, sem kar prehitro na vrhu.

DSCN7066

DSCN7067

Vmes srečam tega prijatelja. Ker ravno govorim s Petro, povprašam če ga pripeljem domov. Sedaj, ko potrebujemo novega ljubljenca. Pa se ne da. Ne eden, ne drugi.

DSCN7069

DSCN7070

DSCN7071

Sledi dolg spust, najdaljši na tej etapi. Vse do Železne kaplje, kjer me čaka prva današnja kava. S Šlibarjem sem dogovorjen ob 18 uri, zato imam časa na pretek. V miru pijem, zraven seveda berem. Idealno. Sledi vzpon na sedlo Šajda. Prvič sem bil tu dober mesec nazaj, ko sva z Lojzetom naredila krog Kranj-Jezersko-Šajda-Ljubelj-Kranj. Takrat se mi je zdelo povsem enostavno. Ampak, očitno sem imel zaradi Lojzetove prisotnosti več moči v sebi. Ker ne verjamem, da so ga tokrat podaljšali in povečali naklon. Na vrhu se ustavim za trenutek. Pred mano je  definitivno najlepši odsek poti. Ob meni Košutnikov turn, Macesje, Tegoška gora, Kladivo ter ostali člani grebena Košute. Kot bi se pri nas po novo asfaltirani cesti vozil od Kofc do Dolgih njiv. Ampak to ne gre. Kar so zgradili, so, to naj bi bilo normalno, kar je novega, oziroma bi lahko bilo, je poseg, kršenje in ne vem kaj še.

Pijem kolikor se da. Ko se ne da več, pijem še malo. Vsak izvir vode izkoristim. Kar je še ostalo v bidonu gre na glavo, to pa zamenja nova pošiljka. Sicer imam dva bidona, ampak v enem imam mešanico Isostarja, sol. Zavedam se, da bo dan še izredno dolg in če ne bom pil, bo sledila predaja.

DSCN7072

V Borovljah prve orientacijske težave. Rad bi čimkrajšo pot proti Celovcu. Poznam tisto z ubijalskim 100m klancem, ki si ga niti pod razno ne želim. Nekajkrat vprašam, 2krat pridem v center, potem pa ven iz tega nekoč mogoče uspešnega, danes pa izredno žalostnega mesta. Naslednjih okoli 40, 50 km do Harta naj bi bilo ravninskih. Tako sem sam sklepal. Dopuščam možnost, da sem že utrujen, pa da je kot v savni. Vendar, kljub temu, ravnine ni. Malo gor, malo dol. Neugodno. Vsakih 10 km se malce ustavim, poškilim na zemljevid. V St. Jakobu pa naredim napako. Dve cesti, levo tabla za avtocesto, desno Rosegg, Villach. Danes bi ravnal drugače, tam pa niti pomislil nisem, da bi zavil proti avtocesti. Po 7km pridem do, še sam ne verjamem, Ironman proge. Ustavim prvo žensko, ter jo povprašam za pot. ”Du bist eine zu scnellste zufrieden aus Drobollach zusammen.” Ne razumem vsega, ampak to pa, da je najbližje čez Drobollach. To je pa prvi vzpon na Ironmanu. Ni šans. Grem nazaj. Poklapan. Tega mi ni treba. Trenutki slabosti. Niti predstavljam si ne, kako bom šel jutri še na Mangart, pa potem domov. Prevroče je. Šlibarju pošljem msg, da če želi, lahko plan spremeniva po njegovi volji. Odgovori, da pride z avtom do Kranjske gore. Bolje.

DSCN7076

Vrnem se do St. Jakoba. Vprašam skoraj vsakega mimoidočega. Pa ne dobim odgovora. Ne marajo Slovencev ali resnično ne vejo kako se pride do Korenskega sedla? Še vedno ne najdem nobene prave table. Obupan stopim do lokala: ”Entschuldigung, Wurzenpass?” To je skoraj vse kar mi je ostalo od enoletnega učenja nemščine v srednje šole.

”A si iz Slovenije?” me vpraša moj novi prijatelj. ”Sem ja, a tako slabo govorim, da si me takoj pogruntal?” Tudi on ne ve kam, čeprav dela tukaj. Pa pokliče nekoga. In dokler le-ta ne pride, naj prisedem, nekaj spijem. Ker je potem potrebno vsaj nekaj govoriti, izvem, da je, kot jaz, iz Kranja, da dela tukaj. Z Zlatega polja, kar je slab km stran od mene. Majhen svet. Kmalu pride Zoran, sedaj se že pošteno rokujemo. Vse mi razloži. Že prej bi moral iti proti avtocesti potem pa samo naravnost. Kako enostavno. Ker je Zoran Zoran in Dalibor Dalibor, ni pogojev da jaz plačam. Rokovanje, pa seveda telefonska, če bom slučajno še kdaj tukaj.

DSCN7081

In naprej s peklensko vročino v roki. Ugotovim, da sem v Ironman krogu. Dober podatek je, da je spust tukaj definitivno najdaljši in najhitrejši na vsej progi. Vendar grem jaz v kontra stran. Vsaj ni več bojazni, da se zgubim. Korensko sedlo. Prevozil sem ga samo enkrat. Vem,da je strmo ampak da bo tako, se mi ni niti sanjalo. Ko danes gledam profil. Dolžina 7.2km, povprečen vzpon 7.6%, vzpona 546m višine. Nič takega na prvi pogled. Ampak če se da zraven spust na 6-em km, pa skoraj ravnina v prvem in petem kilometru, pa pride do tega, da so ostali km brutalni. Sploh med drugim in petim, vmes en km konstantno čez 19%. Tam imam tudi največjo krizo. Komaj se privlečem čez. Da bi vmes kaj popil, mi niti na pamet ne pride, saj bi sigurno stopil s kolesa. Vseskozi stoje, pa še to komaj, da se kaj vrti. Na vrhu ne gre več. Zebe me tako, da si oblečem rokavčke in anorak. Ker sem bolj paničen, prepoznam sončarico. Nekaj časa ležim, popijem kar mi je preostalo. Nekako se sestavim in spustim do Kranjske gore.

DSCN7082

Šlibar me že čaka. Zopet ležim in razmišljam kaj mi je storiti. Šlibar se mi ponudi, da me pelje z avtom na vrh. Pa mi ne diši. Bolje se mi sliši, da grem danes do vrha, jutri pa se spustim do Jasne in ga počakam. Na srečo ni več vročine. Grem počasi. Še malo. Pa potem še malo. Potem pa še veliko, malo, malo, veliko, veliko,… in vrh. Tičarjev dom. Kava. Šlibar je pokrbel za večerjo. Konzerva tun, kruh. Me že zmanjkuje. Šlibar brani najino čast, sam pa v sobo.

DSCN7094

DSCN7096

2.dan MANGRTSKO SEDLO (101km, 2025m vzpona)

Buden sem že preden se budilka opogumi. Pa sem tiho. Že včeraj sem imel neke načrte, da prespiva dopoldan, spijeva v Kranjski gori kavo ali dve, potem pa se odpeljeva domov. V sebi pa vem, da z osebo, ki je danes z menoj, to ni možno. Še vedno pa imam na razpolago, da se sam vrnem v dolino. Pa vem, da mi bo pozneje žal. Nekako se mi zdi, da se do pod Mangart samo spustim, potem gre sicer malo navzgor, zatem pa samo sedim na kolesu in sem v Kranjski gori. Spust je toplejši kot dan prej. Že kmalu odvrževa anorake in se zagrizeva v breg. Nikamor mi ne gre. Ni municije. Šlibar gre naprej, sam pa bijem bitko. Vem, da bo to minilo, samo kdaj? Tudi vode ni nikjer. V Strmecu vidim neko žensko in stopim do nje. ”Bi lahko prosil za malo vode?” ”Seveda, kar vsedi se za hišo. Tam imaš pipo, jaz pa prinesem čaj.” ”Zakaj ne?” Saj sem na dopustu. Popijem kolikor spravim vase, pojem dva gela, čaj mi tudi dobro dene in počasi odbrcam dalje. Na začetku še počasi.

DSCN7112

Potem pa se prikaže Mangart in postanem druga oseba. Vse tegobe so pozabljene, nobene strmine, samo uživanje, lepi pogledi. Mangartsko sedlo je kar prehitro tu. Šlibija za nagrado peljem na ogled Belopeških jezer, potem se spustiva do koče na zasluženo kavo, drugi pa…

DSCN7119

DSCN7126

DSCN7128

DSCN7132

DSCN7135

DSCN7142

DSCN7145

DSCN7146

Do doma, tokrat je to Kranjska gora naju loči še okoli 40km. Tokrat končno skoraj povsem navzdol.  Dan kasneje. Vse v redu, samo če ne bi bilo vročine. Ampak kaj, ko smo tako omejeni s časom.

Moja zakladka sta končno dovolj stara za obisk Gardalanda. Tudi Petra se mi zdi dovolj zrela in ni druge kot da jo ucvremo proti Gardskemu jezeru. Najbolj naju vedno skrbi sama vožnja. Zoja je dokaj občutljivo bitje na tem področju. Še preden sede v avto, že jamra da ji je slabo. Tokrat ju psihično pripravljava že nekaj dni prej. Malo se jima tudi zdi, da bosta sredi noči vstala. Za nameček dobita vsak svoj predvajalnik muzike. Katero sem glede na njune potrebe snemal dan prej. Za Luka nekaj kruljenja po njegovem izboru, pa Gangam Style, Adele, David Guetta, TAbu, Zlatko,  za Zojo pa izbor vsega od Svetlane Makarovič, obvezno Tabu, po njeni želji pa še Nicka Cava, Leonard Cohena, CCR… Po le treh urah in pol in 388 km (nazaj isto) smo že na mestu zabave. Gardaland se odpre ob 10 uri, zato v miru pojemo, pogledamo otvoritev in se z ogromnimi očmi odpravimo v sam kompleks. Na samem vhodu ju pomerimo in ugotovimo, da bosta lahko uporabljala skoraj čisto vse naprave. Gremo lepo po vrsti. In uživamo. Na začetku čakamo na ogled kakšne top predstave največ pol ure. Skrbela me je vročina, ampak za to, kot za vse ostalo imajo dobro poskrbljeno. Povsod pokrito, z vodno paro, hladnim zrakom.

DSC_5345

DSC_5346

Od kar sem bil v zadnje tu, uf če pomislim s kom, je tu kar nekaj novosti. Nov vlak smrti, v bistvu kar dva. Eden brez obrata na glavo, katerega poskusi tudi Zoja. Pa novosti v Egiptu, soba, ki se vrti, pa še mnogo drugega.

DSC_5349

DSC_5351

Do poldneva je, kot sem že omenil, potrebno nekaj čakanja. Potem pa, vse več ali manj prazno. Odlično. Če bi šli še enkrat, bi najprej obiskali manj zanimive lokacije, šele popoldne bi se lotili vlakov smrti… Ampak, vemo za drugič.

DSC_5357

DSC_5360

DSC_5369

DSC_5378

DSC_5406

DSC_5422

DSC_5424

DSC_5430

DSC_5435

DSCN7042

DSCN7051

Tudi nazaj grede takoj zaspita, tako da tudi tu brez pripomb. Bolj pridnih ju še nisem spoznal. Če bi bilo ceneje, bi mogoče šli še kdaj. Mogoče vsaj enkrat na 4 leta. Tako pa:

- vstopnina za 4 – 118 eur

- bencin 100 eur

- kosilo (2 margariti, pomfri, 3x cola, 1x sprite, 2x kava) 27 eur

- cestnina 37 eur

- parkirnina 5 eur

- sablja 16 eur

NIJE SKUPO AL PLATA NAM JE MALA

Po poškodbi v zadnjem tednu je bil zopet odličen David Pleše, ki je končal na 7. mestu (1:00:20;4:43:48;3:08:58;8:57:16). Ostali naši

Milinovic, Zeljko SLO 01:13:52 05:27:05 04:05:28 10:53:01 50 296
Bregar, Olja SLO 01:16:28 05:43:09 04:32:47 11:39:55 10 597
Grilc, Peter SLO 01:36:18 05:19:33 04:49:03 11:51:45 31 687

Željko Milinovič je novi iz plejade bivših vrhunskih športnikov, ki je postal Ironman. Je član zlate nogometne generacije, igral pa je med drugim za Olimpijo, Maribor, Lask, Graz, JEF United. Imamo tudi nekaj olimpijcev, Klemenčič, Vehovar, Velepec. Pa Glaser Brunota, ki je 7krat nastopil za rokometno reprezentanco, Iva Švrljugo, državnega pokalnega prvaka v nogometu, Mateja Medveda, gorenjskega prvaka v nogometu, Lojzeta Primožiča, priznanega škofjeloškega rokometaša, Mateja Markoviča, smučarja, nogometaša, akrobata, pa še kdo bi se našel.

Prijave za Ironman v Celovcu so končane. Zopet so bila mesta zapolnjena v rekordnem času. Ampak ne tako hitro kot v Rothu. Tam so bila mesta za Nemce razprodana v 2minutah in 9 sekundah, v 3 minutah in 15 sekundah pa je bilo konec prijav. Neverjetno. Tudi zaradi takih stvari si lahko (upam da zaenkrat) organizatorji dovolijo marsikaj.

Slovenci v Celovcu.

Zanimivo, da so skoraj vsi novinci, dobili bomo tudi dve novi Ironženski, med prijavljenimi pa tudi moštvo Tuša, ter povratnik v triatlonske vode Lojze Primožič.

Hribar Domen
Adamič Marko
Bojanc Matjaž
Deželak Iztok
Dežman Borut
Gaberšek Boštjan
Gačnik Boštjan
Grilc Peter
Hribar Domen
Hribernik Matevž
Klančnik Janez
Klaneček Alojz
Kočar Klemen
Kralj Alen
Krnič Edo
Krofl Drago
Kromar Damjan
Majcen Marjan
Martinjak Tomi
Mejač Anita
Pezdir Roman
Planko Tomaž
Primožič Lojze
Pušnik Borut
Radivojevič Aleksander
Rojnik Andraž
Rotar Aleš
Rupnik Marjeta
Strniša Toni
Šink Tomaž
Škerjanc Marko
Škrlep Anton
Švrljuga Ivo
Tuš Mirko