Ironman Cozumel

by on nov.26, 2012, under Uncategorized

Ironman sezona očitno nikoli ne počiva. Zopet z našo udeležbo. In kot že na mnogih prejšnjih tekmah na njej tudi Kovač Matjaž, ki hodi na Ironmane kot na nedeljske treninge ter Konstantin Miki Preradovič, ki je dosegel čas 11:16:52. Na startu je bil tudi David Pleše, ki pa je odstopil na kolesu zaradi počene gume.  Je pa Matjažu uspelo nekaj neverjetnega. V treh tednih je naredil 3 Ironmane.

KOVAC, MATJAZ SLOVENIA 01:08:08 06:37:56 04:36:20 12:31:05
RA„A, IVAN SPAIN 00:50:27 04:37:16 02:44:05 08:15:07 1 1
DIEDEREN, BAS NETHERLANDS 00:50:17 04:37:39 02:51:57 08:22:55 2 2
JAMMAER, BERT BELGIUM 00:52:08 04:36:04 02:53:18 08:24:51 3 3
BLOKHIN, ANTON UKRAINE 00:52:10 04:35:59 02:55:19 08:26:38 4 4
JOHNSEN, JIMMY DENMARK 00:52:30 04:37:37 02:56:00 08:29:09 5 5
MARSH, BRANDON U.S.A. 00:50:08 04:37:55 02:59:07 08:30:17 6 6
4 Comments more...

Klemen Triler – Slovenska planinska pot – predavanje

by on nov.22, 2012, under Uncategorized

Slovenska planinska pot je okoli 600km dolga pot od Maribora do Ankarana. Označene poti je za 28 dni, Klemen jo je prehodil, pretekel v 8 dneh, 14 urah in 45 minutah. O tem in še o mnogočem bo tekla beseda jutri, v Naklem.

VABILO NA PREDSTAVITEV

»V MANJ KOT DEVETIH DNEH PO SLOVENSKI PLANINSKI POTI«
»OD MARIBORA DO ANKARANA«
Predstavitev športnika Klemena Trilerja, ki se je po dolgih letih ukvarjanja z vzdržljivostnimi športi (gorski tek, tekmovalno turno smučanje) odločil, da preteče Slovensko planinsko pot v čim krajšem času. Predstavil vam bo podvig s kratkim filmom, fotografije z opisom in na kratko njegovo športno pot.

Predstavljala bosta Klemen Triler in Uroš Feldin v petek 23.11.2012 ob 19.30 uri v kulturnem domu Naklo (dom Janeza Filipiča).

Vstop prost (prostovoljni prispevki)

Leave a Comment more...

T2

by on nov.21, 2012, under Uncategorized

Večkrat na leto se takole bodem z raznimi velikimi slovenskimi kooperacijami. Do sedaj nisem dosegel ničesar, predvsem zaradi mojega načina pisanja. Se pa dobro počutim.

ZADEVA: SPREMEMBA NASLOVA

Pozdravljeni.

Prosim, da mi račune za storitve pošiljate na moj naslov Edo Krnič, Breg ob Savi 113, 4211 Mavčiče. Že večkrat sem vam sporočil (vaši sodelavci so mi zagotovili vsakič, da bo naslov popravljen), da že 7 let ne stanujem na Oldhamski cesti 1, 4000 Kranj, kamor mi pošiljate račune. Da to ni moja napaka, vas bo mogoče prepričalo, čeprav ne verjamem, da ste mi zadnjih 5 let račune normalno pošiljali na pravi naslov. Potem pa, ko sem pri arogantni delavki (imena ne vem) naredil zamenjavo paketa in ko mi je zatrdila, da je vse pravilno, ste začeli račune pošiljati na star naslov. Zatorej, pa čeprav vem, da ne bo haska, ampak samo da veste, je skrajno nekorektno od vas, da mi obračunavate opomine. Ampak, pač pošljete opomin. Tudi na naroben naslov. Pa potem grožnjo, da me boste izklučili. Spet na naroben naslov. Mogoče mislite, da se bom do takrat že preselil? Ko bi imel sam tako možnost, bi vam poslal opomin vsakič, ko mi zatemnite hrvaški program, pa čeprav imam v pogodbi zapisano, da imam vedno omogočen dostop. Obenem nas o tem ne opozorite. In tudi ni res, da vi niste krivci za to. Seveda ste. Kajti, ko tekme prenaša slovenska televizija, nam programov ne zatemnijo. Ko pa imajo prenose vaši programi, nam ostale zatemnite, da nam ne preostane drugega, kot da poslušamo vaše prefinjene komentatorje. Vendar se sam ne dam. Kljub temu ne gledam tekem. Rajši v temi sedim z ženo.

Že vnaprej se vam zahvaljujem za vaš izčrpen odgovor v katerem ne bo nobenih konkretnih podatkov. Mogoče pa nam tokrat uspe, da dobim položnico na pravi naslov.

Pa še njihov odgovor. Na široko.

Spoštovani,

potrjujemo prejem dopisa.

Podali smo ustrezen zahtevek za spremembo prejemanja računov. Račune boste prejemali na naslov Breg ob Savi 113.

Za nastale nevšečnosti se vam opravičujemo.

Za dodatne informacije smo vam na voljo na brezplačni številki 080 64 64, 24 ur na dan, 7 dni v tednu.

Lepo vas pozdravljam,

1 Comment more...

6 ur teka po Sladkem Vrhu-sladkih 6

by on nov.11, 2012, under 3iron, ironman

Obvezno se moram najprej zahvaliti moji spremljevalni ekipi. Saj nisem dvomil v njih, ampak so se res izkazali. Dokler nisem bil sposoben spiti enega piva mi ni bilo skrbeti za ničesar. Že pred tekmo so mi prinesli, pripravili vse kar sem potreboval. Po koncu so me spravili do tuša, mi nosili kar sem si zaželel. Sam sem moral samo hoditi. Med samo tekmo pa je bilo ravno tako vse za vse poskrbljeno. Največ opravka z menoj sta imela SANDI in Žiga, ker je Medo skrbel za Lojzeta. Ampak, Medo me najdalj pozna, bil je tudi na mnogih preizkušnjah. V kriznih trenutkih, ki jih na srečo ni bilo veliko, me je samo pogledal izpod očesa, ali mi povedal potrebno besedo, pa sem že šel naprej. Ker smo po tekmi, razen dobre pol ure, govorili o vsem mogočem razen o teku, se jim nisem mogel zahvaliti. Pa tudi nisem ravno močan besedno. Prijatelji so mi včeraj večkrat omenili, da nisem najbolj ošiljen svinčnik v puščici. Res ne vem kaj so s tem mislili. Skratka hvala Žiga, hvala Medo, hvala SANDI. Če vas ne bi bilo, bi zopet po štirih urah sedel nekje v kotu in si govorili, kako dobro bi šel, če bi prišel do konca. Ko se ravno zahvaljujem. Hvala Lojze. Brez njegovega plana bi bilo ravno tako težje, mogoče celo nemogoče. Plan treningov, še bolj pa potek tekme, ki mi ga je dal, je bil, kot je očitno ravno pravšen. Lojze poleg tega, da ogromno ve o teku, tudi dobro pozna nas okoli sebe. Hitro oceni koliko smo sposobni in temu prilagodi tempo. Sam sem bil malce skeptičen glede njegovega plana. Zdelo se mi je prepočasi. Ampak zdi se mi, da bolj se je bližala 6 ura teka, več ”slabših” je hodilo, sam pa sem tekel do konca.

Pa še za konec. Rajko Koražija, po domače Vreme, je s svojo družino zopet organiziral (pravijo tisti ki več tečejo) eno najboljših tekem v Sloveniji. Ki je imela letos tudi vrhunsko udeležbo. Vse brezhibno. Domače. Čudovito. Za nameček pa še makaroni. Želim si, da Rajko ne obupa in bo tekma še mnogo let.

Vreme, v sredini zmagovalec Peter Steib

DSC_2505

Vem, da je selektor zadovoljen z mano. Zato tudi ne bo jezen, če povem kako se je izšlo z njegovim planom za zadnji teden. Bova lahko naslednjič delala na tem. Moral bi narediti 3 treninge, sicer krajše. Pa jih nisem. Teden je bil tako poln, sam sebi sem pa lagal, da pač zadnje dni ponavadi nič ne počnem. Jedel sem tri dni beljakovine, tri hidrate. Ampak kaj morem, če vidim enega izmed najboljših prijateljev po več kot dveh letih. In tako sem spil kako pivo, potem pa spet jedel beljakovine. Potem pa je za nameček v petek organiziral še zabavo. Ki sem se jo preprosto moral udeležiti. Pa sem bil na srečo tako pameten, spil nekaj kozarcev vode in odšel domov.

Že po nekaj kilometrih vožnje proti Sladkem vrhu se je pokazalo v katero smer bo peljal ta vikend. V nekaj kar dolgo ne bomo pozabili. Smeh, smeh, smeh. Všeč mi je bilo, da nismo razpravljali o teku. Da nisem mislil o njem. Ponavadi, če ne drugega sem v glavi pripravljen na tekmo. Tokrat nisem bil. Ne vem kdaj sem zadnjič rekel, da nisem bil prepričan da bom prišel do cilja. Kar te sigurno oslabi, ampak kaj naj. Ne morem sebi lagati. Pač nisem bil prepričan v dober izhod tekme. Že takoj po startu pa se je vse obrnilo. Niti za trenutek nisem podvomil, da ne bi prišel do konca. Popolnoma prepričan sem bil, da razen če ne bo poškodbe, pridem v cilj z najboljšimi. Hahhahahah, pa ne zato ker bi bil tako dober. Pač zato, ker tekma traja 6ur. Tokrat sem rekel, da bom napisal o čem razmišljam med tekom. Da si bom poskušal zapolniti. Ampak ni kaj pisati. Nisem mislil o ničemer drugim kot samo o teku. Mislim, da mi niti enkrat misli niso ušle drugam. Razen v zadnjem krogu, ko sem že izpolnil cilj, sem vzel telefon in poklical Petro. Ki… Saj ve. Imel pa sem nekakšne intervale. Ker naj bi jedel na vsake štiri kroge, sem pač v glavi tekel po štiri kroge. Prvega sem jedel, pil, če se je dalo čez cel krog, potem dva kroga prost, pa zopet isti sistem. Vsak krog sem pogledal na semafor, in sešteval. Ker naj bi krog (1035m) tekel v času 5:45 min  je bilo potrebno kar nekaj spretnosti da sem vsakič zračunal kje sem. Sploh po eni uri.To je bila v bistvu edina pametna stvar katero sem počel. Pogovarjal se nisem s sotekači. Mogoče kakšna hitra beseda. Niti ne z našo ekipo. Niti nisem gledal okoli. Skratka, skušal sem trošiti čim manj energije. Zanimivo mi je, da šele na tako dolgem teku ugotovim prednost krajšega koraka. Sicer ponavadi krampljam, skačem po pločnikih. Tukaj pa sem vseskozi gledal, da noge čim manj dvigujem. Ko je prišlo do bolečine, sem jo poskušal čim hitreje odriniti proč. Ko sem se po slabotnem bruhanjem še nekaj časa boril s slabostjo, sem si rekel:”Če si v mladosti vsaj enkrat mesčno bruhal, boš pa tudi sedaj, ko si star bik.” Skratka, probal sem čimmanj misliti.

DSC_2365

Ena izmed zanimivosti tega teka je tudi, da vsak prinese nekaj sladkega. Za po končani tekmi. Če vas ne skrbi za prebavo, lahko tudi vmes.

DSC_2369

Žiga, Medo

DSC_2378

Žiga, SANDI

DSC_2379

Neža

DSC_2389

Kot sem že omenil naj bi jedel vsake štiri kroge. Prvič v šestem. Ker si je Žiga vse zapisoval, lahko vidim, da sem prvič jedel v 11. krogu. Potem pa naj bi šlo vsak četrti krog enkrat gel plus plastenka vode (2dcl), drugič pol frutabele plus plastenka accelarada (bolj blago). Skupaj 6 gelov, 3 frutabele, 2 krat pa sem vmes pojedel vrečko magnezija. Ter, da ne pozabim, košček kruha. Ki je povzročil bruhanje. Ampak ni bilo sile, bolj sem se napenjal, kot da bi kaj poštenega letelo ven.

Naša mizica

DSC_2391

Naša Špelca je bila edina ki je lahko, vsaj na začetku parirala Petru Steibu

DSC_2401

Lojze

DSC_2410

Pa še malo o težavah. Ni bilo nobenih posebnosti, ampak razen tistih res najboljših, mislim, da ga ni, ki bi ga ne bolelo skoraj vse. Tam nekje med 10. in 20. kilometrom me je bolel moj večni prijatelj palec na desni nogi. Potem pa predvsem zaradi njega desno koleno in desna stegenska mišica. Vse to mi je dvakrat na brzino zmasiral Medo. Nekaj metrov je šlo malce težje, potem pa sem stekel. Proti koncu sem imel težave s pravili. Že prej sem se odločil, da moram preteči vsaj 60 krogov. In kolikor mi je pred zadnjo uro zgledalo lahko, sem potem kar lovil to, zame magično številko. Potem pa zavoljo novih pravil nisem vedel, ali moram preteči 60 ali 61 krogov, da se mi jih bo priznalo 60. Danes se mi zdi to neumno, včeraj pa… Glava že tako ne dela najbolje, ne pa po 6 urah. Na koncu sem pristal pri 61. krogih in 63.135km v času 5:57:12. Več kot odlično. Zame. Najboljši pa… Drug svet. Najbrž se bodo vsi strinjali, da je bila to najbolj (po kakovosti) obiskana ultra tekaška prireditev. Za primerjavo. Z mojim rezultatom bi bil lani 9., letos sem bil 21. Potem pa daleč pred vsemi Peter Steib, po domače ajmo piči, pa drugi Lojze z novim slovenskim rekordom v 6 urah. Prav tako Neža med ženskami.

moški

# St. Ime Vzdevek Spol LR Klub Krogov KM Čas
1 130 Steib Péter Péter M 1980 Budapesti Honvéd Hungary 84 86,94 5:59:34
2 125 Primožič Lojze GTA M 1969 3IRON 80 82,8 5:59:20
3 26 Ivanovič Boris zajc M 1973 Tekaški forum 77 79,695 5:59:15
4 18 Žnidarič Peter 5r002 M 1983 Tekaški forum 74 76,59 5:56:29
5 23 Vračič Mario MarioV M 1974 Team korak naprej 74 76,59 5:57:07
6 40 Smolnikar Aljoša muc M 1977 Tekaški forum / ŠD3 šport 72 74,52 5:59:20
7 76 Robnik Bogdan Robocop M 1974 DMP Celje 71 73,485 5:56:52
8 43 Sojer Uroš FORREST M 1976 70 72,45 5:59:06
9 48 Vidali Miha Scooby M 1980 Tekaški forum 68 70,38 5:57:56
10 105 Gašpirc Primož Primož M 1973 Never Give Up 67 69,345 5:57:35

ženske

# St. Ime Vzdevek Spol LR Klub Krogov KM Čas
1 126 Mravlje Neža Neža Z 1979 3IRON 75 77,625 5:51:04
2 33 Da Forno Daniela Daniela Z 1968 Atletica Cadore 71 73,485 5:59:11
3 46 Burja Brigita Pia B.B. Z 1977 64 66,24 5:56:44
4 30 Gomilšak Marjeta Maryet Z 1971 TAO Ptuj, Tekaški forum 64 66,24 5:59:25
5 75 Robnik Nataša natasa Z 1975 DMP Celje 62 64,17 5:55:50
6 124 Novak Špela Špelka Z 1986 Maraton Novo mesto 62 64,17 5:58:42
7 111 Šiftar Jožica carica Z 1953 TS Radenska 61 63,135 5:57:25
8 119 Kegl Katja Katka Z 1985 Never Give Up 60 62,1 5:54:39
9 45 Pravhar Špela Špela Z 1982 Never Give Up 59 61,065 5:58:23
10 88 Horvat Nataša Taša Z 1981 Vzajemna Murska Sobota 59 61,065 5:59:09

Ivo

DSC_2413

Moj čas

DSC_2469

Peter

DSC_2480

Potem pa… slabo urco sem porabil zase. Da sem prišel k sebi. Nato pa zabava. Najprej v Mariboru, nato še v Celju, zaključek pa v Ivotovem stanovanju. Nepozabno. Drugače nisem nočna ptica. Tokrat pa toliko smeha… da smo kljub zelo poznemu odhodu v posteljo, vstali že okoli 6 ure in odšli na zasluženo kavo. Upam, da še kdaj.

DSC_2530

Zlata vaterpolo naveza iz zgodnjih 60 let-Seljak, Balderman

DSC_2531

Baldi in SANDI sta spala kot v hotelu

DSC_2536

Pa da ne pozabim Ivota, ki nam je gostoljubno odstopil stanovanje, razkošno 12 m2 veliko garsonjero. Tudi zanj mislim, da je bil več kot zadovoljen z rezultatom.

Naši

  • Lojze Primožič 82,8km 5:59:20
  • Neža Mravlje 77,625km 5:51:04
  • Edo Krnič 63,135km 5:57:12
  • Peter Kolenc 52,785km 5:13:05
  • Ivo Švrljuga 43,47km 4:55:04
  • Špela Ude 43,47km 5:21:55
4 Comments more...

David Pleše – nov slovenski rekord v Ironmanu

by on nov.04, 2012, under filmček, ironman

Več kot fantastični David Pleše je na svojem drugem Ironmanu (Florida) postavil nov slovenski rekord. Do sedaj je bil v lasti Damjana Žepiča (8:19:19, Podersdorf 2002). Skupno je bil četrti. Na tekmi sta bila še Tomaž Šink in Matjaž Kovač. Tomaž si je z drugim mestom v kategoriji (9:18:31; 0:57:59, 4:49:34, 3:23:20) že zagotovil vstopnico za Svetovno prvenstvo na Havajih 2013. To pa zato, ker se tekme po prvenstvu na Havajih že štejejo za naslednje leto. Po domače, sezona traja od Havajev do Havajev. Matjaž ( 14:32:33; 1:00:16, 6:25:28, 6:48:55) pa je pred in med samo tekmo doživel toliko stvari, da bi lahko posnel slovenski celovečerni film (pokvarjeno letalo, tornado v NYC, izgubljena prtljaga in vsa oprema, nova oprema s strani organizatorjev, utrujenost na tekmi, padec na kolesu, spanje ob progi). Hahhahah, potem se je pa znašel, vzel kamero in snemal. Upam, da bo kaj objavil.

Skupni vrstni red

STARYKOWICZ, Andrew USA 00:49:51 04:04:39 03:06:42 08:06:17 1 1
RAPHAEL, Jan DEU 00:50:36 04:23:35 02:49:53 08:08:49 2 2
DEFILIPPIS, Scott USA 00:57:44 04:18:46 02:47:29 08:09:33 3 3
PLESE, David SLV 00:57:46 04:24:21 02:47:01 08:14:28 4 4
CHEVROT, Denis FRA 00:48:52 04:25:16 02:57:03 08:16:49 5 5
PETERSEN-BACH, Jens DNK 00:54:00 04:24:24 02:54:29 08:18:25 6 6
BASTIE, Christophe FRA 00:56:07 04:17:23 03:00:40 08:19:31 7 7
VABROUSEK, Petr CZE 00:57:43 04:16:36 03:04:07 08:23:47 8 8
MCCURDY, James USA 00:57:49 04:19:17 03:06:45 08:29:04 9 9
KOTSEGAROV, Kirill EST 00:54:06 04:19:43 03:12:15 08:32:12 10 10

Leave a Comment more...

Sladkih 6 – 6 ur teka po Sladkem Vrhu

by on nov.02, 2012, under 3iron, tek, tekme

Še nekaj dni me loči od upam do 6 urne tekme na Sladkem Vrhu. Prejšnjič se je končalo klavrno (POROČILO). Kako bo letos? Pustimo se presenetiti. Se pa izredno veselim te preizkušnje, predvsem zaradi spremljajočih se dejavnosti. Po tekmi gremo namreč v Celje, kjer bomo prespali. Bo pa tudi udeležba pestra. Ivo, Lojze in jaz bom tekli, spremljevalci pa bodo Medo, Sandi in Žiga. Medo je tisti osebek zaradi katerega bo sploh prišlo do spanja. Že v torek po tekmi gre  za 4 mesece na Tajsko, kjer bo obiskoval šolo neke masaže. In čeprav se večkrat prav po moško skregava, ga bom kar močno pogrešal. Torej bo sobota zadnja možnost, da nekaj spijeva, potem pa se besedno udariva. Baldi je bivša zlata kapica slovenskega vaterpola, ki me je odlično oskrboval na letošnji poti na Triglav. In katerega ni potrebno prositi za spremstvo. Ker pa je bil za razliko od nas vrhunski športnik, tudi ve kako se gre pri teh stvareh. In na koncu še Sandi, prav tako pisec bloga, s katerim sem bil najprej zmenjen za pomoč na tekmi. Potem pa se je prijavil še Ivo, pa Lojze, na koncu pa nas je za cel avtobus. Kar je odlično. Vsaj zame.

Z Lojzetam se večkrat ne strinjam glede njegovih tekaških prijemov. Zdi se mi, da so preveč brutalni. Tokrat pa, čeprav sem se lotil treninga dober mesec pred tekmo, pa sem ga na začetku upošteval skoraj v celoti, sedaj proti koncu pa tako kot je, bo rekel. Tudi na tekmi bom poskušal teči po njegovih navodilih. Pa bomo potem primerjali. Je pa res, da ga ne smem kriviti za možen polom, saj mi je pomagal šele v zadnjih trenutkih.

Takole gre zadnji teden:

sobota 15 km po občutku, lahko brez ure tek
nedelja popoldan 18 km kar hitro – potem začneš pretežno z beljakovinami in maščobami(ne tako zelo striktno)
ponedeljek 10 km po občutku
torek 8km (vmes 5x 2min hitro 1 min počasi)
sreda – prosto – šele po službi (zvečer) poješ prvi resni hidratni obrok
četrtek – prosto
petek takoj po službi 5 km vmes 5x 1min hitro 1min počasi
Po treningu poješ močan!!! hidratni obrok, ki ga boš do tekme “izločil” od takrat naprej ne ješ več “resno”, grickaš palčke, grisinije, poješ kos kruha, če si lačen…
Vse hidrate v zadnjih dneh presoli, kupi si magnezij!!! in multivitamin in ga pij, namesto da piješ čisto vodo v zadnjih dneh. Če ti je ok lahko daš v vodo malo Cedevite ali R4 in cel petek in sob dop. srkaš, da počasi dobivaš hidrate.
Na tekmi pij od šestega kroga naprej vsaj vsak tretji krog. Sam bom kupil 25 plastenkic(0.33lit) vode in dal notri blago razredčen R4, vsak 6 krog bom pojedel gel, vsak 6 krog pa 1/3 čokoladke ali 1/3 banane.
Mislim, da če zdržiš 30 km brez hrane ob tempu kot ga vidim iz tabel, boš zdržal vseh 6 ur, le tempo malce prilagodi.Moraš pa vedeti, da boš na tekmi spočit, brez dodatne teže v hrani in pijači in redno hidriran in hranjen.
Predlog:
prve tri ure: krog 1035m tečeš 5.45, po šestih krogih poješ gel in piješ, po 9 krogih pa pol minute hodiš in poješ malce čokoladice ali kar ti paše in piješ (10 krogov oz. 10350m = 58min). Tako nadaljuješ vsak 6 krog, kar pomeni, da boš imel po treh urah pretečenih okvirno 31krog oz. 32km, kar po rezultatih iz tvojih treningov mislim, da ni problem. Tu pa pri tebi nastopijo težave oz. zid, zato po pameti, jej in pij kolikor boš zmogel in ne pretiravaj s tempom!!!
četrta ura: pol minute hoje po vsakem tretjem krogu, ko ješ in piješ, tempo pade na 6 min krog kar pomeni 10 krogov v cca uri in 2 minutah.
peta ura: !!!najbolj kritična!!! trpiš, hoja vsak drugi krog, vendar ne več kot minuto, ješ in piješ kolikor zmoreš, tempo kroga brez hoje 6.15, s hojo 7.15 oz. devet krogov v cca uri in minuti. Pretekel si 50 krogov v petih urah oz. slabih 52km. Sedaj pa borba naslednjo uro! Bistvo je da se ne ustaviš!!! nič!!! ko ne moreš več poizkušaš s hitro hojo, piješ, če zmoreš ješ in tečeš kolikor pač gre. Ni boga, da ne bi uspel preteči osmih krogov in osvojiti 60km. Če si s tem rezultatom pomirjen, mislim da bo taktika kar pravšnja, le ne zaleti se od začetka, jej in pij, ne govori, ne hodi na wc, če ni nujno…

Takole bo. Razen hoje. S tem se ne strinjam, ker … nimam utemeljene razlage.  Torej tekel 1krog v cca 5:45, po treh urah bom malce spustil, zadnjo uro, pa če bom še tam, kakor bo šlo. Potem pa … prijetno kramljanje v krogu prijateljev.

Je pa letos, po mojem ne najbolj strokovnem poznavanju slovenske ultra scene, tekma z najboljšo udeležbo. Razen Boštjana Urankarja bo tu vsa ultra smetana. Med njimi Peter Steib, Lojze Primožič, Aljoša Smolnikar, Nataša in Bogdan Robnik, Neža Mravlje, Ivo Švrljuga, Zdravko Čufar, Boris Ivanovič, Ivan Draksler, Mario Vračič, Inot Klemenčič, Leon Rojc, Srečko Deželak, Marjan Trobec.

SEZNAM PRIJAVLJENIH

Andrej Sraka
BERNARDA IVANČIČ
Leon Kovačec
Miroslav Kovačec
Alenka Rabuza
Peter Kolenc
Špela Ude
Ervin Lemark
Aleš Kermauner
Zdenka Režonja
Miro Režonja
Irena Gruntar
TOMAŽ KRISTAVČNIK
Boris Cehner
Karin Jerman
Milenko Jerman
TOMAŽ ALAUF
Peter Žnidarič
Polona Trobec Mlakar
Marjan Trobec
Ivan Draksler
Tatjana Kuhar
Mario Vračič
ZMAGO HORVAT
Inot Klemenčič
Boris Ivanovič
Maja Peperko
Radovan Mikolič
Darja Mikolič
Marjeta Gomilšak
Srečko Gomilšak
Venčeslav Japelj
Daniela da Forno
Nenad Čuš Babič
Jasna Čuš Babič
Eva Rojko
Srečko Deželak
Olga Kantužer Deželak
Ana Novak
Aljoša Smolnikar
rafael ziherl
Tanja Potočnik
UROŠ SOJER
Tadeja Franc
Špela Pravhar
Brigita Burja
katarina pezdirc
Miha Vidali
Ante Bilobrk
LEON ROJC
Mojca Erjavec
Miha Markovič
Dejan Špoljarić
Darko KRALJ
Uroš Rebec
Sandi Koščak
Anton Pivec
PAVLE KLEMENČIČ
Zlatko Tibaut
Karmen Pirš
Božidar Zajc
Smiljana Zajc
Mirjam Corn
tomaž senica
Miha Ažnik
Iztok Kramberger
Jana Mlakar
IZTOK BRELIH
Boštjan Krajnc
Vladko Roš
igor kastelic
Edo Krnič
Lojzka Bratuša
Ivo Švrljuga
NATAŠA ROBNIK
BOGDAN ROBNIK
Špela Novak
Matko Josipović
Ksenija Roglič
Božica Selinšek
Polde Dolenc
Martin Zupanc
Klemen Bratuša
Helena Fric Križanec
IZTOK PRAMENKO
Matjaž Bukovec
Gašper Debeljak
Nataša Horvat
Drago Selinšek
Boštjan pertoci
Smiljana FLAJSINGER
Neda Tokalić
Marko Renčelj
Jakob Zajšek
Zdravko Čufar
Valentina Čufar
Miha Mlakar
Anica Čufar
Mirko Lindič
Zlatko Rajh
Samo Herman
Brigita Pušnik
Lidija Fištravec
Polona Gričar
Primož Gašpirc
Denis Ferlič
franci kozar
drago leskovar
David Pehnec
Ivica Pedisic
jožica šiftar
Dejan Sraka
Nataša Aničič Zavašnik
Suzana Čerpnjak
Ana Bauman
vasko kosirnik
Marko Roblek
Pavle Gale
Katja Kegl
denis žiško
Štefan Robič
Marjana Lenič
Leon Grenko
Špela Novak
Lojze Primožič
Neža Mravlje
Justina Koprivšek
kamil krznar
maja dovnik
Péter Steib
1 Comment more...

Zelenica končno v belem

by on okt.31, 2012, under Uncategorized

Ponavadi sem evforičen, tokrat ne preveč. Ampak za prvič je vse dobro. Zanimivo je, da je snega toliko, da ni nobene nevarnosti, da bi že na prvi smuki uničil smuči, kot je bilo prejšnja leta. Še oče mi je pozneje, ko sva se usedla ob kozarcu vina dejal: ”Od leta 1975, ko sem prišel iz Črne gore in prvič obiskal Zelenico, sem jih vsakič ob prvem spustu tako zaznamoval, da jih je bilo takoj potrebno odnesti k Andolšku.”

DSCN5562

Ker je žena tako utrujena, da ni sposobna dajati pripomb, si danes lahko privoščim primerjavo z obiskom trgovin. Oba sva približno enako izmozgana, ona bolj fizično jaz psihično. Tako kot je ona vesela prve razprodaje, sem jaz prve smuke.

Enkrat mi je vmes dejala: ” Kaj pa gledaš tako zaljubljeno? Kaj pa je tako lepega?”

”Kaj pa je tako očarljivega na Murinem telovniku z V izrezom?”

”Ali bi lahko obrnila?”

”Zakaj pa prejšnji teden nisva obrnila v Sportini, potem ko sva naredila že 12 krogov?

Je pa res, da je bila danes v prednosti. Sama je medtem, ko sem skočil na Triangel, v koči na Zelenici pila cocktail Karibska romanca (Havana club Aneyo, pasionsko sadje, lubenica liker, ananasov sok). Meni pa je v Sportini blagoslovila zunaj sedeti na stopnicah pri minus šestih stopinjah.

DSCN5567

DSCN5568

Košutica

DSCN5572

DSCN5574

DSCN5582

DSCN5588

DSCN5598

Sneg pa bolj ne kot ja. Avstrijski. Zanič. Pa bo že bolje. Ko pride nova pošiljka. Čeprav navzdol naju je že pral dež. Tako, da bo jutri smuka še bolj otežkočena, če ne onemogočena.

DSCN5603

DSCN5604

Sandi na skrivaj trenira

DSCN5610

DSCN5611

DSCN5620

Leave a Comment more...

Matevž Slapničar – poročilo s Havajev

by on okt.30, 2012, under ironman

Poročilo Matevža Slapničarja s Svetovnega prvenstva v Ironmanu na Havajih, ki ga je sicer objavil na svoji klubski strani TK Gorenjska.

To je bila res ena super izkušnja.

Noč pred dirko sem spal (kot običajno) kot ubit. Nobene nervoze. Tudi jutro je potekalo čisto brez stresa. Vse je odlično organizirano in postopki pred dirko tečejo kot namazani. Ko smo končali s pripravami, so že štartali profesionalci in počasi se je bilo treba odpraviti proti vhodu v vodo.

Kot začetnik tule na Havajih sem imel nekaj dvomov o tem, kam se postaviti, a na koncu sem pristal kot običajno v drugi vrsti na sredini. Pretepanja je itak povsod dovolj.

Plavanje je tu cisto druga zgodba kot na drugih ironmanih. Mirne vode ni. Sam nisi nikoli. Borbanje in pretepanje od starta do cilja. Na vsej progi sem imel morda 300m miru.

Pri zadnjem zavoju proti izhodu iz vode sem videl, kako je tu močen tok, čeprav sicer nimaš občutka. Namesto da bi sli desno, nas je vse “nabilo” proti levi na pomol in je bilo treba kar malo po diagonali plavat, da si šel v pravo smer.

Po izhodu iz vode skozi menjavo in na kolo. Že po kakšnih 500m se pred mano na tleh znajde bidon. Čez njega sem sicer srečno prišel, a mi je odkatapultiralo mojo “hrano” (bidon s koncentratom Powerbar napitka – 450g prahu v enem bidonu). Na srečo sem pomislil, da bi se to lahko zgodilo in sem preveril, ce je bidon se za ritjo, ceprav nisem slisal, da bi padel ven. Nosilec je bil prazen, zato sem se moral obrnit in ga iti iskat. Hrana je preveč pomemben element tekme, da bi bilo vredno eksperimentirati s tem, kar sicer lahko dobiš na okrepčevalnicah. Na srečo se bidon pri padcu ni odprl in nihče ni zapeljal čezenj. Po kakšni minuti sem ga že žgal naprej.

Najprej smo šli na Kuakini highway v položen klanec. Mimo mene so kar leteli, jaz pa sem se poskušal nazaj držati, saj sem se zavedal, da je pred mano še dolga pot. Po nekaj miljah pa obrat ter navzdol nazaj v Kono.

Naprej je čez klančke po Quen Ka’ahumanu Highway iz Kone letelo čez 40 nonstop. In tako smo en, dva tri že bili na 50km. Takrat sem prvič malo naokrog pogledal in se mi je kar vriskalo. Lavina polja, redko posejano grmovje z rdečimi cvetovi, vulkani v daljavi. Za to se je res splačalo garati. A kot so že mnogo nazaj ugotovili: če je kaj prelepo, prav gotovo ne bo dolgo trajalo …

Tudi na kolesu je bilo videti, da so tu samo dobri triatlonci in da ni to lokalna tekma, kot npr. v Celovcu. Mimo so se vozili moški in ženske, kot bi imeli motor v riti. Jaz sem še šel stalno jo-jo, saj sem v klanec vozil malo počasneje kot drugi okrog mene, po ravnem in dol pa malo hitreje. Tako sem na zadnjem spustu v Kawaihae pridobil kar nekaj prednosti pred “mojo skupino”. Pri tem je treba povedati, da to niso iste sorte skupine, kot v Celovcu. Bilo nas je kakšnih 6-8, ki smo se malo prehitevali, a vozili na predpisanih 7 metrov ali pa celo malo več.

Veter se je začel že na kakšnem 30km, a je bilo kar v redu v primerjavi s stanjem v četrtek na treningu. Na tem delu proge tudi ni bil prav moteč.

Iz Kawaihae pa se začne klanec proti Hawi-ju. Dobrih 20 kilometrov od cesar je zadnje 3-4 malo bolj strmih sicer pa se vzpenja razmeroma položno. Se pa tu hkrati s strmino klanca tudi krepi veter in na koncu je pihal s takimi sunki, da smo se občasno kar zaustavili. Na enem takem mestu se tudi dobil kazen. Kolesar iz “moje” skupine, ki me je na klancu seveda spet ujela, se je zaradi sunka vetra in malo večje strmine malo ustavil, jaz sem mu zapeljal na ene 3-4 metre potem pa počakal, da je šel spet naprej. Potem pa se pripelje sodnik in dobim rdeč karton. Po pravilih moraš namreč, ko enkrat prideš v cono zavetrja, kolesarja pred sabo prehiteti. Če pa ga ne, je to prekršek in te čaka kazen 4 minut. Prav brez veze se mi je zdelo, ker se res nisem šlepal, ampak sem se nekako prepričal, da 4 minute ni prav veliko pri 10 urah in kolesaril naprej do Hawi-ja, kjer je bil “penalty box”. 4 minute so ravno tako kratke, da ne moreš niti počiti niti to na vrhu klanca ni bilo potrebno.

Iz Hawija gre naslednjih 20 kilometrov nazaj pretežno dol z vetrom v hrbet. Jaz s sem bil kljub temu, da sem se trudil, da ne bi bil, jezen zaradi kazni in sem verjetno kar preveč pritiskal na spustu. Letelo je krepko čez 60 na uro in občasno na kakšnem mestu s sunkom bočnega vetra je bilo kar strašljivo. Že proti koncu spusta se nisem več prav dobro počutil, ko pa se je enkrat začel del od Kawaihae nazaj proti Koni, to je zadnjih 60 km, z močnim vetrom, ki je sicer pihal z boka, ampak je zelo zaviral, pa so še zame začele muke. Proga tu poteka stalno gor dol in zaradi vetra tudi po klancu dol ni šlo kaj dosti čez 20-25 na uro. Totalno demoralizirajoče.

Nikamor ni šlo, kljub vsem mukam. Najprej sem pojačal vnos hrane, pa ni pomagalo, potem sem se prepričeval, da naj se ne smilim samemu sebi in malo bolj pritisnem, a tudi to ni nič pomagalo. Mimo mene se je vozilo vedno več tistih, ki sem jih na spustu prehitel, a nikakornisem mogel zraven. Potem me je se začelo blazno boleti stopalo, tako da nisem vedel ali bi nogo kar ven iz čevlja dal, a sem se potem vseeno odločil, da raje ne, samo odpel sem čevlje, da je noga kar skakala v čevlju in potem je bilo malenkost bolje, a bolečine so ostale. Letališkega stolpa, od katerega je še kakšnih 15km pa od nikoder. Komaj sem čakal, da bom lahko šel tečt maraton in se mi je to zdela odlična zamenjava za muke na kolesu.

A kot vedno je tudi tokrat bilo enkrat konec muk in smo končno bili pri letališču, pa pri Natural Energy Labu, kjer je tudi obrat na tekaškem delu. Malo naprej od tu smo tudi srečali prve moške profije, ki so prihajali nasproti. Se nekaj ovinkov in končno v menjavo.

Prvih nekaj korakov sem kot običajno bolj poskakoval, kot tekel, potem pa je nekako zalaufalo. Skozi menjavo, preobuti se in en, dva, tri sem že bil na tekaški progi. Noge so bile kar v redu, ampak takoj mi je bilo slabo.

Najprej sem se prepričeval, da bo že v redu in da je bolje, da hrano zadržim, ampak mi je bilo preveč slabo in sem se odločil, da bo vseeno bolje izbruhati vsebino želodca in ga začeti polniti na novo. Kot zanalašč pa potem tam ni bilo prav dolgo nobenega odseka brez gledalcev.

Ko sem se končno izbruhal, je bilo takoj boljše. Potem sem začel z malo drugačno prehrano: pojedel sem košček ploščice in vodo in želodec je bil kar v redu, zato sem kmalu potem na obratu pri Kahaluu poizkusil se kokakolo. Tudi to je bilo v redu in tako sem do konca pil samo se kokakolo.

Vsako okrepčevalnico je bil isti protokol: gobe iztisnit na glavo, takoj za tem se kozarec ali dva vode na glavo in hrbet, vzeti malo ledu, ga dati v kokakolo, ki je bila na naslednji stojnici,, to popiti, zgristi led, vmes nase zliti se dva kozarca vode, in potem je bilo konec okrepčevalnice.

Po obratu v Kahaluu sem se počutil bolje in uspel tempo nekoliko dvigniti, kljub klancem, ki jih ni zmanjkalo. Povratek v Kono je minil relativno hitro in že je bilo za mano 16 km. Nato pa pride vzpon najprej po Hualalai ulici, ki je bil se nekako sprejemljiv in nato Palani road, kjer pa sem hitro ugotovil, da na najbolj strmem delu izgubljam mnogo manj energije, če hodim, pri čemer pa sem šel le malenkost počasneje, kot če bi tekel.

Zdaj ko gledam nazaj, si mislim, da bi pa ja moral malo bolj stisnit, ampak takrat pa nikakor ni bilo volje in energije za to.

Komaj sem čakal na zavoj levo v Natural Energy Lab. Malo sem se ga sicer bal, saj tam se nisem bil in vedno je bilo slišati grozne zgodbe. Kmalu za zavojem sem srečal Šinka, ki je bil dobrih 20 min pred mano. Tudi na spustu v Natural Energy Lab tempo ni šel prav veliko pod 5.00. Po obratu sem pricakoval vrocino in klanec, a se mi ni zdelo nic posebnegain kmalu smo bili nazaj na Queen K Hwy.

Potem pa sledijo klanci na Queen Ka’ahumanu Highway. Že na kolesu so bili tečni, na teku pa so postali pravi hribi. Vrstili so se eden za drugim in nikakor jih ni bilo konec. Tempo je tu že padel nad 5 min na km in kmalu tudi na 5.20 in kakšen kilometer tudi več. Ker je bilo jasno, da pod 10 ur ne morem iti, mi je manjkalo motivacije, da bi se prav mučil in sem pač v kolikor toliko vzdržnemu tempu nabiral kilometre. Tudi pulz je bil namesto nad 150 vedno bliže 140.

Klanci nazaj so bili se hujši kot prej, a kilometri in okrepčevalnice, ki so bile na vsako miljo, so se vseeno kar hitro vrstili. Kakšne dobre 3 km pred ciljem pa sem se le uspel odločiti, da malo pospešim. Tempo sem dvignil pod 5 min in niti ni bilo preveč hudo. Še zadnji »Ironwar« klanec, in potem le še navzdol, čeprav se tudi ta zadnja dva kilometra prav vlečeta. Prehitel sem še nekaj tekmovalcev, a za mesto mi je bilo itak vseeno.

Na zadnjem spustu po Hualalai ulici in potem na zadnjem delu Ali’i drivea pa je bilo res noro. Ob cesti množica, ki je navijala, če pa si malo veselja pokazal ali dvignil roke, pa so prav ponoreli.

Na zadnjem delu pa sem skrbel samo še za sliko v cilju

In tako sem bil po 13 letih na svojem 14 ironmanu v cilju Ironmana.

Leta 2015 po prestopu v M45 pa poizkusim ponovno

POROČILA Z IRONMAN TEKEM

IRONMAN SERIJA

Ironman Lotto Langkwaki Malezija

Bonita Ironman Taupo Nova Zelandija

Spec-savers Ironman Porth Elisabeth Južna Afrika

Panthers Ironman Port Macquarie Avstralija

Ironman China Haikou Kitajska

Ironaman Lanzarote Lanzarote Španija

Brazil Telekom Ironman Florianopolis Island Brazilija

Ford Ironman USA Coeur d’Alene Idaho ZDA

Ironman Japan Goto, Nagasaki Japonska

Ironman France Nice Francija

Moraviaman

Ironman Austria Celovec Avstrija

Frankfurter Sparkasse Frankfurt Nemčija

Ironman Switzerland Zurich Švica

Ford Ironman USA Lake Placid New York ZDA

Subaru Ironman Penticton Kanada

Ford Ironman Louisville Kentucky ZDA

Ironman UK Sherborne Anglija

Ford Ironman Wisconsin Madison, Wisconsin ZDA

Ford Ironman World Championship Kona, Havaji ZDA

Ford Ironman Florida Panama City Beach ZDA

Ford Ironman Arizona Tempe, Arizona ZDA

Ironman Cozumel Cozumel Mehika
Ironman Western Australia Busselton Avstralija

OSTALE IRONMAN TEKME

Challenge Wanaka Nova Zelandija
Israman Eilat Izrael
Ironcat I’Ampolla Španija
Bergen-Voss BV3 Bergen/Voss Norveška
BigMan Praga Češka
Schloss Triathlon Moritzburg Nemčija
Moraviaman Otrokovice Češka
Triathlon de Levis Levis Kanada
Quelle Challenge Roth Roth Nemčija

The Forestman Ellingman Lake Anglija
Altriman Les Angles Francija
Extremalna Sobota Szczecin Poljska
Kalmar Kalmar Švedska
Slovakman Nitra Slovaška
Vineman Santa Rosa ZDA
Viennaman Dunaj Avstrija

Nokia Triathlon Nokia Finska
Ostseeman Glucksburg Nemčija

Norseman Xtreme Geilo Norveška

Int. Czech Long Course Tri Vltava Češka
Bad Emser Therme Bad Ems Nemčija
Embrunman Embrun Francija
ExtrememanNagyatad Nagyatad Madžarska

Como LakeMan Ironman, Belagio, Italija

UPC Holland Triathlon Almere Haven Nizozemska

International Austria Tri Podersdorf Avstrija

Plymouth Rock Tri Festival Plymouth Rock ZDA
ChTriMan Cambrai Francija
Ireman 226 Challenge Groomsport Irska

UltraThriathlon 226 Moosburg Avstria

The Canadian 226 Ottawa Kanada
Astroman International Sado Island Japonska
Great Illini Triathlon Mattoon ZDA
Cologne 226 Koln Nemčija
Esprit Montreal Kanada
Redman Oklahoma ZDA
Chesapeakuman Ultra Tri Cambridge ZDA
Kenting 226 Kenting Kitajska
Challenge Barcelona Barcelona Španija
Elbaman Marina di Campo Italija
Great Floridian Clermont, Florida ZDA
Beach2Batlleship Wilminghton ZDA
Silverman Las Vegas ZDA

DALJŠE IRONMAN RAZDALJE

Ultra Triathlon Moosburg

Int. Austrian Double Triathlon Neulengbach

Double Ulthra Triathlon Bonyhad, Madžarska

Triple Ultra Triathlon Lensahn Nemčija

Dvojni Ironman Murska Sobota

Double Ultra Triathlon Lake Anne Virginia Amerika

Če ima kdo še kakšno povezavo do kakšnega poročila naj prosim pošlje na edo@svashta.com

Leave a Comment more...

Neža Mravlje kot prva Slovenka v cilju

by on okt.29, 2012, under 3iron, tek

Neža je v Ljubljani v težavnih pogojih zopet zmagala med Slovenkami. Sicer je bila šesta. Teklo je še kar nekaj naših članov. Čeprav ne vem več, ali so oni sploh še naši, sem jaz še njihov? Trenutno pisno nisem dobil še nobenega obvestila, zatorej do tedaj ostajam član 3irona.

Maraton

  • Neža Mravlje 2:44:40
  • Lojze Primožič 2:58:47
  • Boštjan Potočnik 3:14:34
  • Jan Florjančič 3:41:05
  • Simon Žontar 4:01:09

Polmaraton

  • Iztok Brelih 1:52:33
  • Vesna Primožič 2:01:35
Leave a Comment more...

Ablanca, Veliki Draški vrh, Viševnik

by on okt.20, 2012, under hribi

Telefonske linije so zopet malodane pregorele preden smo uskladili vse podrobnosti našega izleta ( 13.10.2012, torej prejšnjo soboto). Avto smo pustili pri prvi vlečnici na Rudnem polju. Teoretično bi se lahko peljali še višje, ampak potem bi nas pri povratku čakalo nekaj vzpona. Vemo pa vsi, da je to nekaj najhujšega za nas nedeljske pohodnike. Vreme je bilo, tako kot je vedno. Kar nekaj časa sem imel občutek, da je nekdo izmed preostalih članov naše posadke včeraj naročil eno pivo preveč. Kar se je, čeprav sem globoko proti temu, danes izkazalo za optimalno rešitev. Moralo je biti, da se nismo videli niti slišali skoraj 9 ur, zato nam je pot do Jezerc minila kot bi mignil. Ivo kot najbolj izkušen, nam je opisoval neznane poti okoli jezera Jasna nad Kranjsko goro.

DSCN5505

DSCN5509

DSCN5512

Na Studorskem prevalu se je naša pot ločila. Ivo je šel naprej proti Velikem Draškem vrhu, s Sandijam pa sva se povzpela na Ablanco. Neoznačena pot, parkrat sva morala malce napeti oči, da sva našla pravi prehod, drugače pa hitro, brez posebnosti do vrha. Tam sva se lahko že dodobra ogrela.

DSCN5517

DSCN5519

DSCN5520

DSCN5522

DSCN5529

DSCN5534

Z Ivotam se nismo najbolje razumeli. Predvsem zato, ker je naša komunikacija potekala približno tako: ( S PREVODOM)

- “Oooo”________ (ko smo se srečali)
- “E”_____________(Ivo se je oglasil)
- “I?”____________(nekaj sem ga moral vprašati)
- “Aa”____________(tako, kot ni prav dobro)
- “Uuu”_________ (ker je resnično zgledal slabo, sem moral pokazati malo rahločutnosti)
- “AE”___________(a, kot kaj češ)

Zato je tudi zgrešil prvi odcep proti Velikem Draškem vrhu in šel direktno proti Srenjskem prevalu. Kaj se bomo razburjali, odšla sva za njim. In ga dobila nekje na pol poti do vrha. Časopisi, počitek. Ne gre z nama. Tudi meni se ne da. Tako toplo, prijetno je. Pa vseeno grem, Sandiju se ni dobro zameriti. Hitro sva na vrhu, do katerega dostop, čeprav tudi neoznačen, popolnoma lahek. Kmalu sva pri Ivotu.

DSCN5538

DSCN5540

Sedaj mu drugega ne preostane več kot da gre z nama čez Viševnik proti domu. Že med potjo proti Srenjskemu prevalu nas preseneti dokaj velik kamen, ki prileti kak meter stran od nas. Hitro preletimo ta neugoden odsek in že smo na  prevalu. Ivo gre naprej proti Viševniku, s Sandijam pa si nadaneva čeladi in previdno kreneva proti Malem Draškem vrhu, ki bo najtežji vzpon danes. Oziroma ne bo. Nekaj minut hodiva po grapi, ko zaslišiva vpitje visoko nad nama. Kamenje. Ostalo je bilo vse prehitro, da bi se dalo podrobno opisati. Tudi najini zgodbi se razlikujeta v mnogih malenkostih. Ampak, če kdo kaj pametnega odnese, se je splačalo. Kričiva en čez drugega. V trenutku vidim, da iz grape nikamor ne moreva, razen dol. Čeprav sva gor hodila počasi, preudarno, sedaj popolnoma brezglavo noriva navzdol. Drugega izhoda pač ni. Ko vidiva, da nama ne bo zneslo, se obrneva, da poskusiva rešiti kar se da. Kritična je samo največja skala. Ki je resnično ogromna. Ostalih, njenih sorodnikov, prijateljev niti opaziva ne. Skala leti proti Sandiju, vendar nekaj metrov pred njim pade na tla in zavije proti meni. Instinktno se vržem v stran. Prepričan sem, da me bo vsaj oplazila. Če ne kaj hujšega. Pa sem kar miren. Na vso srečo sveta se razleti za mano. Zopet nekdo vpije. Še ena pošiljka. Sedaj sva že tako nizko, da ubeživa v zavetje. Logično, to je bilo to za danes. Sam sem jo odlično odnesel, z nekaj praskami, posledično z zvitim gležnjom, ter nekaj težavami v rami. Vsi imamo rahko trhle noge navzdol. Pa bo že, mnogo hujši so vprašaji, ki se mi porajajo v glavi. Čez deset minut ležim na travniku, iz slušalk odmeva Slavica Cukteraš. Boli me… za JJ in ostalih 50-neskončno število osebkov, ki se dobesedno delajo norca iz naše deželice, boli me… če nekdo v službo pride neprespan, oziroma ga je kdo doma grdo pogledal. Rad imam družino in svoje prijatelje, ostali naj skrbijo zase. Amen. Pa ne bom še nehal. Je to usoda, samo sreča? Zakaj koga zadane, naju ni niti oplazila, pa čeprav se mi je zdelo, da ni niti promila možnosti, da gre mimo. Narobe nismo nič storili, razen da smo bili tam. Kako so lahko, brez obtoževanja, soplaninci sprožili tako skalo? Zakaj so nekateri, opazujem pozneje, tako neprevidni, da se je kamenje prožilo celo z Viševnika? Občutek imam, da ko jih je strah, niti pomislijo ne, da je lahko kdo spodaj. Pač samo hitro stopijo, da so hitreje čez.  Zakaj te nekateri ne spustijo mimo, ko hodiš za njimi 15 minut? Zakaj ni doma kosila?

DSCN5548

DSCN5549

DSCN5553

2 Comments more...

Fotografski tečaj

by on okt.18, 2012, under Uncategorized

Nisem si mislil, da bom , ampak pač zdaj grem. Cena je izredno ugodna, predavatelj še bolj. Če koga zanima, povzeto s strani Biotehniškega zavoda Naklo.

Vsebina:

Tečaj bo izveden v treh popoldnevih.
Prvi dan boste skozi projekcijo fotografij obdelali osnove fotografije. Na primerih boste spoznali, kako deluje zaslonka, zakaj je pomemben čas osvetlitve, kaj pomeni občutljivost tipala, kako lahko uporabimo globinsko ostrino, kdaj uporabiti široki in kdaj ozki kot, kako učinkovito kadrirati, izbirati motive in zakaj je včasih potrebno uporabiti stativ.
Drugi dan boste skupaj z izvajalcem v okolici Biotehniškega centra Naklo iskali motive in fotografirali. Poudarek bo na fotografiji pokrajine, detajlov v naravi ter umeščanju objektov in ljudi v pokrajinsko fotografijo.
Tretji dan boste po dogovoru izbrali kraj za krajši fotografski izlet. Poudarek bo na makro fotografiji, fotografiji v gozdu in pokrajinski fotografiji.

Izvajalec: Aleš Zdešar, 36 letni Kranjčan, geolog in naravovarstvenik je zaposlen v Javnem zavodu Triglavski narodni park. Je član fotokluba Triglavski narodni park. Fotografijo dojema predvsem kot spremljevalko na svojih potepanjih po naravi, hribih, potovanjih: »Fotografija mi je v zadnjih letih prinesla veliko veselja in hkrati vzela veliko časa. Sedaj, ko sem že toliko fotografa, da mi je vse bolj ali manj jasno, lahko rečem, da je fotografija resnično nekaj lepega, nekaj kar te žene, da ustvarjaš, da si kreativen, da razmišljaš. Fotografija mi je dala še en par oči, po svetu hodim povsem drugače kot prej, saj vidim stvari, ki jih prej niti slučajno ne bi opazil. In potem razmišljam, kako bi to ujel, da bi bil tisti trenutek na fotografiji res nekaj posebnega, večnega.« Svoje fotografije objavlja v različnih naravovarstvenih publikacijah, turističnih in izobraževalnih vodnikih, predvsem pa na svoji spletni strani www.fotogaja.si.

Ciljna skupina:
Tečaj je primeren za vse, ki se ljubiteljsko ukvarjate s fotografijo.

Obvezna oprema: fotografski aparat, ustrezna obutev (za izlet)

Trajanje tečaja: 9  šolskih ur

Cena tečaja: 40 EUR z DDV/udeleženca

2 Comments more...

Triatlon klub Gorenjska – najbolj zastopan na Havajih

by on okt.17, 2012, under ironman, Uncategorized

Največ članov na Havajih je imel tokrat Triatlon klub Gorenjska. In sicer Slapničarja ter Šinka. Tomaž Šink je končal 29  Ironmanov  in tako postal Slovenec z največ prihodi skozi cilj:

  • Tomaž Šink 29 (povprečen čas vseh IM 9:43:38)
  • Matjaž Kovač 27  (9:48;30)
  • Konstantin Preradovič 26 (11:12:49)

Slapničar je na klubski strani podal tudi fantastično izjavo glede prilagoditve na tekmo.

“Po dolgem in precej utrujajočem potovanju sem pričakoval šok, ki so ga vsi napovedovali. Vročina in vlaga naj bi bili ubijajoči, in štirje dnevi do tekme premalo za adaptacijo. Zelo hitro sem ugotovil, da  jaz rabim aklimatizacijo za razmere, ki me čakajo doma, za te na Havajih pa sem že od rojstva adaptiran: temperatura je super, vlaga pa tudi nič posebnega.

Nekaj poročil s tekme je na strani Triatlon kluba Gorenjske.

Še več poročil pa na 3k sport, kjer so letos še posebej pozorno spremljali svetovno prvenstvo. Njihov predsednik ali kakršno koli funkcijo že ima, Igor Kogoj, je lastnik še vedno veljavnega rekorda iz leta 1993, ko je v kategoriji od 30-34 let dosegel neverjeten čas 8:45:59. In kot kaže, ga bo imel še dolgo.

Prihod najboljših 10 moških skozi cilj.

Leave a Comment more...

Ironman Havaji končan

by on okt.14, 2012, under ironman, Uncategorized

Naši so uspešno končali z nastopom na Havajih. Razen nesrečnega Franceta, ki zaradi padca s kolesom sploh ni startal. Slovencem zaradi Celovca najbolj priljubljen Marino Vanhoenaker spet ni uspel. Pred tednom je dejal, da bo ali zmagal ali končal v rešilnem vozilu. Po kolesu mu je kazalo odlično, nato pa ga je zmanjkalo in obsedel je na pločniku. Na žalost. Čestitke našim.

Rojnik Klemen 09:26:12 1:01:58 5:16:26 3:02:50 89 18
Kovač Tomaž 09:38:01 1:07:46 5:14:19 3:09:31 165 14
Šink Tomaž 09:58:18 1:00:48 5:21:23 3:28:52 332 40
Slapničar Matevž 10:25:06 1:09:38 5:32:02 3:37:32 595 99
Olja Bregar 11:54:37 1:14:15 5:36:33 4:56:12 1289 38
Krofl Drago 13:07:23 1:20:35 6:23:56 5:10:36 1527 6

Prvih 10 žensk

Cave, Leanda USA 00:56:03 05:12:06 03:03:13 09:15:54 1 46
Steffen, Caroline SWI 00:57:37 05:06:49 03:08:08 09:16:58 2 50
Carfrae, Mirinda USA 01:00:06 05:12:18 03:05:04 09:21:41 3 65
Tajsich, Sonja GER 01:10:36 05:07:57 02:59:26 09:22:45 4 73
Ellis, Mary Beth USA 00:56:06 05:08:06 03:10:30 09:22:57 5 75
Badmann, Natascha 01:06:21 05:06:07 03:09:18 09:26:25 6 91
Crawford, Gina NZL 00:55:59 05:21:30 03:06:16 09:28:54 7 101
Corbin, Linsey USA 01:02:53 05:16:55 03:07:55 09:32:18 8 127
Snow, Caitlin USA 00:57:43 05:30:47 03:03:06 09:36:18 9 145
Marsh, Amy USA 00:56:08 05:16:36 03:20:27 09:38:15 10 167

Prvih 10 moških

Jacobs, Pete AUS 00:51:28 04:35:15 02:48:05 08:18:37 1 1
Raelert, Andreas GER 00:55:17 04:36:34 02:47:23 08:23:40 2 2
Van Lierde, Frederik BEL 00:51:36 04:35:25 02:52:49 08:24:09 3 3
Kienle, Sebastian GER 00:55:21 04:33:23 02:54:24 08:27:08 4 4
Al-Sultan, Faris ARE 00:51:39 04:35:53 02:56:49 08:28:33 5 5
Bracht, Timo GER 00:53:45 04:37:16 02:55:36 08:30:57 6 6
Potts, Andy USA 00:50:32 04:43:52 02:53:18 08:31:45 7 7
O’Donnell, Timothy USA 00:51:37 04:44:15 02:53:59 08:33:28 8 8
Dellow, David AUS 00:51:33 04:40:27 02:59:02 08:35:02 9 9
Bockel, Dirk LUX 00:52:30 04:34:17 03:05:47 08:36:21 10 10
Leave a Comment more...

Ironman Kona Havaji

by on okt.06, 2012, under ironman

Še dobrih 7 dni nas loči od vrhunca Ironman sezone – svetovnega prvenstva na Havajih. Z udeležbo 7 ih  Slovencev Olja Bregar, France Cokan, Tomaž Kovač, Tomaž Šink, Drago Krofl, Matevž Slapničar in Klemen Rojnik. Do sedaj je na Havajih nastopilo 31 Slovencev. Olja Bregar, Drago Krofl in Matevž Slapničar bodo letos prvič na Havajih, medtem pa ima France Cokan že 18 končanih Ironmanov na Havajih, Tomaž Šink pa 11. Edini, ki se je na Havajih kdaj spustil pod 9 ur je Kogoj Igor, in to kar trikrat (najbolje 8:45:59).

REZULTATI HAVAJEV

PRIIMEK IME LETO KONČNI ČAS ČAS PLAVANJA ČAS KOLESA ČAS TEKA UVRSTITEV ABS UVRSTITEV KTG
Ačimovič Rado 1997 11:04:28 01:15:14 06:13:07 03:36:07 563 41
Breznikar Brane 2000 10:58:41 00:57:15 05:49:56 04:07:36 550 50
1993 09:31:12 00:53:26 05:12:41 03:25:05 132 6
Cokan France 2011 16:50:43 02:08:16 07:42:21 06:40:47 1766 2
2007 14:55:19 02:11:06 07:05:02 05:21:19 1582 1
2006 15:30:50 02:05:47 07:45:45 05:23:35 1567 1
2005 15:29:15 02:02:24 06:46:43 06:22:01 1630 6
2003 14:53:33 01:37:03 06:28:26 06:35:53 1476 6
2002 15:31:35 01:40:17 06:47:12 06:56:22 1393 5
2001 14:12:37 01:31:38 07:11:37 05:20:13 1170 3
1999 11:25:19 01:18:02 06:36:19 06:09:19 1287 2
1998 13:13:51 01:23:51 06:30:03 05:08:09 1110 1
1997 13:14:41 01:23:19 06:49:58 05:01:24 1110 1
1996 12:40:46 01:26:12 06:28:20 04:46:14 990 1
1991 11:53:55 01:22:34 05:57:17 04:34:04 821 1
1990 12:06:08 01:24:02 06:10:01 04:32:04 688 2
1989 11:12:58 01:22:22 05:50:18 04:00:17 614 1
1988 11:25:22 01:21:37 05:43:37 04:20:07 514 1
1987 11:35:28 01:22:11 06:05:51 04:07:26 441 1
1986 12:06:17 01:20:27 05:59:27 04:46:23 440 2
Cokan Nino 2008 10:25:49 01:03:09 05:28:29 03:45:47 508 120
Debenec Bojan 2009 12:17:25 01:07:12 06:14:18 04:40:44 1187 74
Gaberšek Saša 2001 11:45:09 01:09:09 06:30:23 03:56:40 687 684
Glaser Bruno 2011 10:07:16 01:05:30 05:14:45 03:40:12 517 100
Horvat Matija 2000 15:35:24 01:31:00 06:47:00 07:04:00 1367 3
Kastelec Tomaž 2011 10:17:18 01:13:51 05:28:24 03:28:07 613 61
Kogoj Igor 1999 09:16:51 00:54:35 05:12:10 03:07:26 60 1
1996 08:58:20 00:55:34 05:00:34 03:02:21 27 1
1993 08:45:59 00:55:29 04:48:45 03:01:45 21 1
1992 08:52:28 00:57:44 04:54:33 03:00:11 20 1
1991 09:23:44 00:57:41 05:22:51 03:03:11 45 8
1990 10:22:50 01:00:05 05:33:32 03:49:13 161 39
1989 09:50:31 01:04:31 05:18:00 03:28:00 178 39
Kovač Matjaž 2006 09:45:44 01:02:08 04:59:11 03:37:36 245 56
1997 09:28:35 00:57:48 05:22:03 03:08:44 63 5
1993 09:31:12 00:53:26 5:12;41 03:25:05 374 41
Kovač Tomaž 2011 09:48:00 01:06:56 05:21:35 03:12:24 327 45
2010 09:54:42 01:04:34 05:25:49 03:18:08 384 81
2009 10:07:11 01:10:00 05:22:44 03:27:09 333 62
2008 10:11:11 01:08:07 05:42:20 03:14:05 394 85
Kregar Miro 1997 10:44:15 01:07:05 06:08:18 03:28:52 427 65
1993 10:10:05 01:05:38 05:32:25 03:32:02 357 92
1992 10:07:35 01:06:21 05:23:25 03:37:49 273 68
Kromar Damjan 2009 10:17:18 01:06:04 05:13:14 03:51:38 423 87
2003 10:00:37 01:03:29 05:16:58 03:34:49 262 75
2002 10:09:34 01:06:27 05:20:21 03:38:05 252 42
1999 10.12:26 01:07:21 05:17:59 03:41:58 375 75
Maček Uroš 2007 10:16:23 01:06:44 05:28:50 03:31:04 446 100
Mijovič Mojca 2008 12:08:00 01:25:00 06:17:00 04:13:00 1145 37
2004 12:06:02 01:20:00 06:18:00 04:14:00 934 21
Mlinar Branko 2007 13:01:06 01:06:34 06:32:10 04:38:03 1354 21
Nakrst Nataša 1992 10:14:06 01:06:56 05:30:11 03:36:59 22 2
Preradovič Konstantin 2011 11:16:59 01:13:44 05:43:01 04:08:31 1112 18
2009 11:29:42 01:12:13 05:54:20 04:10:32 979 16
2008 11:00:32 01:09:46 05:54:12 03:44:54 781 8
2007 10:57:11 01:13:21 05:41:03 03:52:19 789 23
2006 11:06:04 01:13:44 05:48:35 03:50:35 866 25
2005 10:53:44 01:11:37 05:35:06 03:57:23 868 23
2004 11:36:28 01:14:51 06:13:23 03:55:08 747 16
2003 11:24:57 01:15:06 05:56:45 04:02:26 846 22
2002 11:48:58 01:23:59 06:07:34 04:07:50 904 64
2001 12:18:58 01:22:47 06:45:57 03:58:59 854 58
Primožič Lojze 2009 10:26:51 01:28:15 05:20:12 03:30:51 493 77
Rojnik Klemen 2011 09:05:22 00:58:33 04:57:06 03:03:01 20 2
Romšak Matic 2007 10:28.41 01:15:21 05:40:28 03:25:34 541 85
2005 10:36:30 01:12:35 05:28:05 03:41:06 713 111
2003 10:30:36 01:09:37 05:40:04 03:29:45 479 101
Rotovnik Kozjek Nada 2009 13:00:24 01:06:05 06:56:31 04:44:40 1310 30
2004 13:01:54 01:14:41 07:05:50 04:31:29 1183 34
2002 13:15:07 01:14:07 07:04:22 04:48:29 1195 232
Sajevec Peter 2008 10:00:53 01:04:21 05:26:35 03:24:57 313 63
Šilc Franci 2009 09:58:23 01:11:52 05:06:39 03:32:28 272 39
2007 09:34:05 01:09:43 05:07:24 03:10:39 121 20
Šink Tomaž 2011 09:48:37 01:00:59 05:12:36 03:27:46 330 47
2010 09:48:52 01:01:29 05:22:32 03:17:25 317 41
2009 09:53:18 00:59:13 05:19:53 03:27:47 234 45
2008 10:03:43 00:59:14 05:25:11 03:31:44 325 67
2007 09:52:11 01:00:08 05:21:43 03:23:23 242 49
2006 09:35:59 01:02:12 05:09:18 03:18:31 172
2003 09:46:22 00:57:29 05:20:43 03:22:09 164 41
2001 10:46:59 01:00:42 05:41:07 04:01:51 350
2000 10:00:33 00:58:44 05:29:25 03:27:55 158
1998 09:56:35 00:59:43 05:21:21 03:30:44 137
1999 09:47:49 00:56:44 05:27:12 03:18:14 191 43
Škrlep Anton 1999 11:11:00 01:18:00 05:56:00 03:50:00 786 17
2006 11:53:00 01:20:00 05:57:00 04:27:00 1126 10
2004 12:04:00 01:16:00 06:08:00 04:31:00 927 16
2001 12:39:00 01:21:00 06:21:00 04:45:00 947 28
2000 11:14:00 01:18:00 05:54:00 03:55:00 654 11
Štibelj Matjaž 1999 10:10:14 01:02:26 05:19:30 03:41:47 350 110
Tomšič Jani 1994 10:26:16 00:57:19 05:05:03 04:23:54 306 120
1991 09:23:26 01:00:12 05:09:59 03:13:22 43 13
1989 09:20:43 01:03:33 04:55:32 03:21:26 66 8
Velepec Uroš 2001 09:59:01 00:58:34 05:29:32 03:28:17 101 45
Železnikar Jani 2007 11:32:37 01:11:03 05:55:19 04:15:49 1034 95
Leave a Comment more...

Spartatlon – v živo

by on sep.28, 2012, under Uncategorized

Lojze trenutno teče že skoraj štiri ure in je na 10 mestu.

dodatno :
1. checkpoint : trenutno je sedmi in je naredil 80 km.
97 km – trenutno je enajsti. Prečkal je prvo večjo krizo na 85 km. Do sedaj je bilo že kar veliko odstopov, vendar se Lojze drži. Po krizi je spet kot nov. Spemljevalni ekipi je počila guma, ki so jo zamenjali, sedaj pa iščejo novo.
Čas 14 ur 5 min: Lojze je na 132 km. Malo nazaj je bruhal, ker je prehitro popil sol, vendar se drži.
Trenutni vrstni red :

    1. Oralek
    2. Kiso
    3. Kawkey (ž)
    3. Thoms
    4. Thalmann
    5. Anastasiadis
    6.Vanicek
    7.Tamas
    8. Primozic

lojze je zaradi vrocine odstopil

5 Comments more...

Looking for something?

Use the form below to search the site:

Still not finding what you're looking for? Drop a comment on a post or contact us so we can take care of it!