Kolesarjenje
Kot že zgoraj omenjeno je večji del pokrajine gričevnat. To pomeni vseskozi ali klanec ali spust. Načrtno si je treba izbrati traso, ki bo malenkost bolj ravninska. Ogromno je tudi makedama. In še, vpadnice v mesta. Tu pa je potrebno ogromno živcev, pa tudi tehničnega znanja. Hitrosti pločevin so velike, kar sva opazila te dni in je še posebej nevarno, Italijani avtomatsko iz ulic zapeljejo na cesto, seveda le toliko da imajo boljši pregled. To se mi je zdelo še najbolj rizično. Vseskozi je potrebno biti pozoren. Skozi mesta je gost promet. Najslabše sem se počutil na odseku med Lucco in Viareggiom. Okoli 15 km, sicer ravne ceste z omejitvijo 70km/h, kar pomeni okoli 100km/h. Ogromno prehitevanj. Potem pa še pred nama nekdo povozi jelena. Ogledalo, odbijač ter še nekaj drugih pripomočkov za lažjo vožnjo raztrešenih po celi cesti. Jelen še malce miga, voznik malo pogleda avto, medtem ko ostali nemoteno peljejo med pločevino, zatem pa se voznik tudi odpelje naprej, sicer z malce zmanjšano hitrostjo, pa vseeno. Nazaj sva se vračala drugje. Je pa tudi tukaj pokrajina različna. Med Piso in morjem prodnato, dokaj dolgočasno. Tam v oklici Siene in Firenc pa je tista pristna Toskana s slik. Mesta so pa mesta.
Cene
Oba z Ivotom sva bolj kot ne skromna. Tudi brez večjih potreb. Zato Latte machiato okoli 2 eur, coca cola tudi 2 eur, pizza 7 eur. Ostalega nisva kupovala. Vse to ne velja za Firenze. Tam sva dala za kavo 4 eur. Torej, lahko da sva bila izven sezone, vendar cene razen v Firencah so primerljive z našimi.
Mesta
Težko je pogledati vsa mesta v nekaj dnevih, sploh manjših je preveč.
Pisa (♦♦♦♦)
Mesto ob reki Arno (tudi Firenze ležijo ob njej) je definitivno najbolj znano po poševnem stolpu. Stolp je bil zgrajen med 12. in 14. stoletjem, že med gradnjo pa se je zavoljo prodnate podlage nagibal. Naklon so kasneje umetno zmanjšali. Pisa je bila nekoč tudi pristanišče, danes pa je od morja oddaljena 9km. Imajo pa še mnogo drugih znamenitosti, pa tudi največje letališče v Toskani. Iz Pise so med drugimi Galileo, Fibonacci, Bocelli.
Siena (♦♦♦♦♦)
Mene je Siena najbolj očarala, definitivno bi si želel čas izgubljen drugje nadomestiti v tem čarobnem mestu. Glavna znamenitost je Sienska stolnica (Duomo), ki pa zavoljo kuge in vojn ni dokončana. V Sieni je cilj kolesarske klasike Strade Bianche. Na glavnem trgu je dvakrat letno srednjeveška konska dirka Palio, ogromna cerkva, palač, okoli vsega pa prisrčne ulice.
Vinci (♦♦♦♦)
Sicer že med manjšimi mesti, vendar vredno ogleda. Predvsem za ljubitelje Leonarda Da Vincija, ki se je sicer rodil v vasici Anchiano, kak kilometer stran. Logično, vse v vasici, ki jo obdaja obzidje je posvečeno Leonardu.
Lucca (♦♦)
Najbolj sem si želel obiska Lucce, na koncu pa odšel rahlo razočaran. Prišla sva ravno v času karnevala, kar je posledično pomenilo nepregledne množice ljudi, vendar kljub temu mislim, da me ne bi osvojila. Drugače vse klasično, obzidje, palače, neskončno cerkva, uličice, pa kljub temu. Ne vem, mogoče naslednjič. Je pa Lucci nekaj let vladala Napoleonova sestra.
Firenze (♦♦♦♦)
Kulturna, modna in še mnogo drugih lepšalnih pridevnikov. Skozi zgodovino so bili Firenci znani po tem, da so najboljši, največji, od tod tudi veličastni Duomo, Firenška stolnica, še danes najvišja stavba v Italiji. Samo središče je tako nabito s kulturo, zgodovino, da lahko okoli hodiš brez zemljevida in samo opazuješ. Vzpela sva se še na bližnji hrib, od koder je lep pogled na samo mesto. Turistov pa ogromno, pa lepih trgovin, čudovitih žensk, še lepših mož ter še najbolj lepih nekaj vmes, da sem na koncu potegnil zaključek, da na žalost to ni moja zgodba, sam sem pristaš dveh cipres, oskubljene trte, daleč na obzorju pa starke v ponošenih cotah.
Iz Firenc so Boccacio, Michelangelo, Gucci, Amerigo Vespucci, Dante…
Ostala manjša mesta
San Gimignano (♦♦♦♦♦)
Mesto lepih stolpov, zmagovalca tekmovanja za najboljši sladoled, drugače pa lično majhno mestece, vsekakor vredno ogleda.
Viareggio (♦, op. če bi bilo možno ne bi dal nobene zvezdice, pa tako ne bi dosegel namena)
Morje, ogromna peščena plaža, najbolj znani po karnevalu, ter kot izdelovalci ladij. Do konca 16. stoletja edini izhod na morje, drugače pa turizem. ne priporočam, je morda najmilejša stavčna tvorba, ki jo premorem. Zanemarjeno, kot bi bil v zapuščenem Gardalandu.