Insta smučarji

Na vse nas v zadnjih letih na tak ali drugačen način vplivajo družbena omrežja. Bodisi smo sami odvisni od njih ali nam gredo na živce odvisneži ali… Verjetno pa ga ni junaka, ki ne bi uporabljal družbenih omrežij. Kapo dol tistim redkim posameznikom, ki jim žal ne morem izreči občudovanja, kajti če niso na družbenih omrežjih, potem tega ne morejo brati. Potem pa je tu še naslednja skupina, kateri je namenjen današnji zapis. Da, tem, ki NIKOLI ne uporabljajo Instagrama, Facebooka in drugih občil, so pa od ponekod pozvani, da se pač zgražajo nad nami odvisneži. Ki obenem še objavljamo prispevke. Upam si trditi, da ga ni turnega smučarja, ki bi svoje udejstvovanje pričel s spustom skozi Jalovčev ozebnik (opravičilo izjemam). Potem so tu še telesne sposobnosti, voljni moment, motivacija, ter ogromno drugih dejavnikov, ki vplivajo na to, da se morda nekdo ne bo nikoli dotaknil alpinističnih spustov, spet drugemu turni smuki ne prinašajo tistega kar si želijo. Toda te delitve, katera smuka si zasluži objavo, v to se danes ne bom spuščal. Skušal se bom dotakniti krajevnega opisa turne smuke, ki je sploh v letošnjem letu kamen spotike v medijih, ki se jih poslužujemo turni smučarji. Da nekam grem, zopet govorim o večini, moram kot prvo poznati kraj, vsaj vedeti da ta kraj obstaja. Kako sem to izvedel? Vsak na svoj način, včasih verjetno preko ustnega izročila, nato pa smo počasi a vztrajno napredovali. Kakšen zemljevid, izposojena knjiga, vedno manj je bilo tistih pionirjev, ki so nam utirali pot do novih krajev. Turnim smučarjem nam je leta 1996 posijalo sonce, v našem žargonu je zapadel nov sneg. Pojavila se je stran TK Gora. Kamor si lahko vpisal svojo turo. Če si bil pogumen. In teh je bilo izredno malo. 49 zapisov prvo leto. Danes jih v enem dnevu ob grdem vremenu več opravi spust z Zelenice. Število zapisov je potem rastlo iz leta v leto. Verjetno nisem edini zaljubljenec v turno smuko, ki ima vse zapise s TK Gora skrbno shranjene, tako da lahko pred turo še zadnjič preletim osnovne informacije. Število zapisov je iz leta v leto rastlo. Takrat še ni bilo Facebooka, Instagrama in podobnih, nekoč sem upal muh enodnevnic. Za zapis na TK Gora si moral vložiti nekaj truda, še danes ga moraš, saj so lastniki, če lahko za trenutek ostanem v kapitalizmu, ostali zvesti svojim načelom. Format je isti, nekaj je pač treba napisati, sliko tudi ni tako lahko objaviti kot na Facebooku. Kar pa je najbolj pomembno, zapis na TK Gora ostane. Zaenkrat za vedno. Hitreje boš našel vzpon skozi osrednjo grapo na Vrtačo, npr. pisca Luka Erjavca med leti 1999 in 2005, kot pa zapis istega na Facebooku, nekje med januarjem in marcem 2021. In, kar je najpomembnejše, tam ni komentarjev. Kasneje smo dobili nov, modernejši portal, Snežak.  Ki pa že omogoča komentarje. Ki dajejo pravico vsakemu sleherniku povedati kaj misli. Nekdo se predstavi, spet drugi piše pod psevdonimom. In lahko začnemo z udrihanjem. Nekomu ni všeč pisec, drugemu potegnjena smučina, tretji misli, da se tako lahke smuke ne sme objaviti, ker je pač on boljši. Zastopim, lažje je pljuvati čez Tolstoja kot napisati Vojno in mir. Pa se kdaj vprašate, je pisec hotel komu škodovati? So ustanovitelji Snežaka stran postavili, da bi komu škodovali? Se zavedamo, da so v to vložene ure in ure truda? Bodimo konstruktivni, ne destruktivni. Dejansko, čemu je potreben žaljiv komentar k smuki osebe x na kraju y. Take it or leave it. Preberi, če želiš, upoštevaj, ali pa pojdi dalje. Čemu je potrebno diskutirati o oceni, ki jo je podal posameznik na podlagi lastne izkušnje, lastnega doživetja? Oprema, znanje, čas, izbira trase,… vse to so neznanke, ki vplivajo na oceno posameznika. Prav tako ne gre zanemariti niti občutkov, ki jih imaš v nahrbtniku s seboj. Če se upogibaš pod težo težav ali pa vpričo dobrega počutja kot srnaček skakljaš naokoli, vse to vpliva na samo oceno. Potem pa so tu tudi sami pisci. Nekateri optimisti, drugi pesimisti in le redki realisti. Seveda, piscev ni veliko, iz glave v sekundi vemo komu kakšno oceno vzeti, komu dodati. Ter, za konec, smučanje skozi Peto žrelo s Storžiča. Naklon bo vedno enak, težavnost tam tam, zdaj pa ali je ocena septembra 2004 3 ali 4, mogoče celo 5, koga to briga? Moje mnenje je, da so ravno ocene največji kamen spotike. Vendar urednik portala (smo pri Snežaku, na TK Gora ni ocen) se je tako odločil, če komu ni všeč, naj naredi svojega. Malo nas je, le še peščica takih, ki se trudi z opisi, pa še tiste bomo počasi a vztrajno odgnali. Če ti avtor ni všeč, greš enostavno dalje. Od kod pa boste potem črpali informacije? Ja, zastopimo, saj ste vse informacije že posrkali. Prebrali, dognali, karkoli. In zakaj, zavraga bi sedaj to delili naprej? Kaj imate od tega? Samo še globjo pristopno smučino, nič več pršiča navzdol. Kar smo mi ugotovili (pozabimo, da smo tudi samo to prebrali nekje), to je naše, ne pripada zanamcem. Dovolj nas je na snegu. Preveč. 

Foto: Marko Prezelj

In smo končno pri jedru. Zanemaril sem uvod, zasnovo in ostale priporočljive komponente nekega  družbeno primernega zapisa. Precej let sem vpijal vse kar sem lahko dobil iz meni dostopnih medijev v povezavi s turnim smučanjem. Malce karikirano bi lahko zatrdil, da sem bolje od njih samih vedel, kje bodo s Triglava smučali Mejovšek, Šparovec in Žalohar, za smučanje pa enostavno nisem bil sposoben. In nikoli ne bom. Mi to vzame pravico kaj zapisati? Ali tistemu, ki vam ni po godu? In ker sem vse prebral, sem se mnogokrat vprašal, če vse prebereš, daj še ti kaj napiši. Najlažje je samo jemati, nič pa dati. Da se razumemo, kaj bom jaz dal Mejovšku, Žaloharju ali Šparovcu? Popolnoma nič, mogoče le nekaj humornega vložka. In nikoli ne bodo brali mojih zapisov.  Njihovi zapisi so vredni branja, še bolj vredni občudovanja, morda celo neka vzpodbuda. Niso pa priročnik za širšo množico turnih smučarjev. Ne vem, mogoče bom brcnil v temo, če rečem, da njihovo smer s Triglava ni presmučalo 20 Slovencev. Zato začetniki pa tudi izkušeni, ki pač nismo sposobni smučati težjih smeri, potrebujemo tudi zapise z dna lestvice po težavnosti, razen, če novincev ne potrebujemo. Kar zopet potrjuje mojo tezo, prebrali smo kar smo, je nas dovolj, je nas preveč, ostali naj se lotijo drugega športa.

Foto: Marko Prezelj

V nos nam gredo ‘insta’ smučarji. Čim manj truda, čim boljša slika za Instagram. Zelenica, Vršič, Pokljuka. Skupni imenovalec, manj kot dve uri hoda za top fotko in nešteto všečkov. Ostalo pa? Ste že kdaj naleteli na množice ljudi nekje pod Kanjavcem, na Storžiču, v Dnini, na Križu ali podobnih bolj oddaljenih destinacijah. In ja, končno, point, dotakne se me, ko vedno, ko objavim smuko z več kot dve uri oddaljenega vrha na Gorenjskem, dobim kopico mailov, da od kje mi pravica to objaviti? Nikoli pa nobene razlage, zakaj, čemu tega ne bi objavil? Bi mogoče lahko enkrat mirno, brez žaljivk razložili, zakaj se ne sme objavljati kar vam ne paše? Je to vaše? Nima nihče razen vas pravice do tega svetega kraja? Od kje vam ekskluziva do tega  mesta? Seveda se vprašam, kako ste pa vi presmučali čudovito pomladansko turo za Cmirom? Vam je nekdo povedal za ta kotiček, ste morda celo prebrali, ali pa ste tako kot si vi predstavljate edini sprejemljiv obisk vašega svetega mesta, pač se vozili naokoli, zavili v dolino Vrat, nekje po občutku stopili na smuči in hodili, hodili, dokler se niste naključno zaleteli v nek dom, kjer ste na vratih prebrali Staničev dom. Bodimo tolerantni, bodimo realni, kar je pri nas v Sloveniji dostopnega z ne preveč truda, so ljudje že poslikali, kar je oddaljenejšega, pa ni zanimivo, oziroma je potrebno preveč vložka za dobro sliko. In tam množic ne bo. Izredno malo piscev s svojih tur je ostalo, če želimo obdržati še to peščico, ne žalimo, ne podcenjujmo, predstavimo se, zanemarimo psevdonime, izluščimo kar nas obogati, spreglejmo kar nas mori. Je komu kdaj padlo na pamet obregniti se na pisanje Prešerna, Joyca, Zupana,da ne govorim o Malem princu? Vsak ima svoje probleme, pomagajmo, svetujte tisti, ki lahko, sedaj pa ali je pristopna smučina potegnjena prestrmo po tvojem okusu? Potegni svojo. Je ocena po tvojem mnenju prenizka? Podaj svoj opis, svojo oceno. Ti pisanje ni všeč? Spreglej. Drugače pa vzemi, če ti zapis služi, v nasprotnem pa pojdi in uživaj.   

Zapis ne zavzema stališča uredništva, mogoče tudi pisca ne.