Pisalne navade piscev

 Za potrebe društva Pisalni stroj je nastal prispevek, ki opisuje delovne navade piscev.

Maya Angelou Tisto kar se lahko bere, je presneto težko napisati

• V svojem rodnem mestu je imela hotelsko sobo.
• Tja je odšla okoli 6:30 vsako jutro. 
• S seboj je imela slovar, Biblijo, komplet kart in križanke.
• Iz sobe je pobrala vse slike, vso dekoracijo.
• Osebju je naročila, naj je ne motijo.
• Vsak dan je bila tam do 14:00, doma je potem brala in urejala.

(Pismo hčerki, Nove poti,…)

Ray Bradbury Samo pišite, pa naj bo karkoli

• Vsak teden napiši eno zgodbo. Nemogoče je napisati 52 slabih zgodb.
• Če pišete celo leto roman, je večja verjetnost, da bo zanič.
• Izzivam vas, napišite 52 slabih zgodb. Garantiram, da je to nemogoče.

(Marsovske kronike, Fahrenheit, Nekaj zlega se nam približuje,…)

Agatha Christie Vsi so potencialni morilci, vsi tam imajo v sebi željo ubijati

• Po štirih letih dela na prvem romanu so jo zavrnili vsi vodilni založniki tistega časa.
• O pisanju: Ni tako hudo. Sediš v sobi, grizeš svinčnike, gledaš v pisalni stroj, hodiš naokoli ali se zvržeš na kavč in čutiš, da bi se rad zjokal.
• S seboj je nosila zvezke. Vanje si je zapisovala ideje o zapletih. In vse označevala z nalepkami.
• Najprej si je zamislila umor, potem je šla k morilcu, in šele nato poiskala osumljence in njihove motive. Tako je lažje nastavila nekaj lažnih namigov.
• Hodila je na dolge sprehode in si zamišljala zaplete. Dialoge je izgovarjala na glas.
• Brala je časopise, opazovala ljudi in si zapisovala njihovo obnašanje in manire.
• V kopalni kadi je jedla jabolka in si zraven ogledovala slike umorov.
• Da je lahko napisala toliko knjig gre zasluga temu, da je običajno pisala dve knjigi hkrati.

(Smrt na Nilu, Zlo pod soncem, Sloni si zapomnijo,…)

Charles Dickens Vzdržuj delovne navade

• Imel je stroga pravila. Točno določeno rutino. V pisarni je bil vsak dan ob 8:30, kjer je delal do poldneva. Na hitro je pojedel kosilo, ter nato delal do 14:00. Nato je vsak dan odšel v London ali celo na podeželje, kjer je iskal, kot se je izrazil slike na katerih bo kasneje gradil.
• Normalno je napisal 2000 besed besed na dan, v navalu fantazije tudi 4000. Včasih ni napisal nič. Vseeno je ostal v pisarni in samo opazoval skozi okno.
• Trpel je zaradi nespečnosti. Vedno je imel s sabo kompas. Da je lahko pisal in spal obrnjen proti severu. To naj bi vzpodbujalo njegovo kreativnost.

(Oliver Twist, David Copperfield, Čriček na ognjišču,…)

Fedor Mihajlevič Dostojevski Bodite jasni glede temne plati človeške osebnosti

• 11:00 zajtrk, 2x kava.
• 12:00 razmišljanje o idejah, ki so se mu porodile ponoči, glasno branje tistega kar je napisal večer prej.
• 15:30 sprehod po mestu, nakup slaščic.
• 17:00 večerja z družino, kava.
• 19:00 – 22:00 branje pravljic otrokom, listanje časopisov.
• 23:00 – 4:00 pisanje.

(Zločin in kazen, Mladenič, Zapiski iz mrtvega doma,…)

Evald Flisar Pisanje je nikoli dokončen, nikdar dokončan, redko popoln ritual

• Zavlačuje tako, da hodi po stanovanju, kadi, pije kavo, kliče prijatelje in se večkrat vpraša, če bi si našel drugo službo. Lahko bi napisal knjigo o načinih zavlačevanja. Toda na neki točki postane laže začeti kot še naprej zavlačevati.
• Odlašanje, zavlačevanje, izgovori so zanj elementi psihične priprave na delo.
• Ko začne, postane pomemben svinčnik. Pravilno ošiljen. Japonski Fine Point Ball Pentel. Črne barve. In papir. A4 format, kupljen v Londonu.
• Zanj je pisanje ročno delo, svinčnik orodje, ki ideje prenese na papir. Prvo verzijo teksta potem vnese v računalnik. 
• Včasih si ideje zabeleži v blok, vendar večinoma ne. Ne skrbi ga, da mu ideje uhajajo, saj jih ima na pretek. 
• Prvi koraki so dostikrat kot koraki slepca. Pravi trenutek napoči, ko delo postane močnejše od njegove volje, ko mu projekt začne ukazovati. Pravi, da so to v njegovem življenju skoraj edini trenutki prave sreče.

(Opazovalec, To nisem jaz, Začarani Odisej,…)

Niko Grafenauer  Njegovo najboljše delo je tisto, ki ga še ni objavil

• Pisal je ciklično, z raznimi zamiki.
• Med zbirkami je minilo tudi desetletje. izpopolnil ga je z drugim delom.
• Intenzivno branje in študij kot temeljni sestavini pisanja.
• Brez tega zaostaneš tako v mišljenju kot ustvarjanju.
• Kadar dela, dela cel dan, popravlja, črta vse, ponovno zapiše na roko, saj takrat najde največ izboljšav. Velikokrat se vrača za nazaj, vsakič je kaj za popravit. Zato je njegovo najboljše delo tisto, ki ga še ni objavil.
• Vsak pisec je vedno na sledi po prestopu na ono stran. Prepričan je, da vsak občutljiv in živ človek neogibno pomisli na samomor. Molliere: Ne mine dan, ko ne pomislim nanj, samo ljubezen od hčerke mi ga preprečuje storiti. Proust se zapre v zatemnjeno temnico ki postane njegova grobnica in vse zlije v roman, ki postane njegov labodji spev. Prešernu ni bila tuja misel na samomor, v Kocbekovih dnevnikih se bere o njem. Vendar je razlika ali ostane ta nagib v mislih ali preide v dejanje. Vedno je sam v sobi, ko piše.

(Kraljice mačke, Pedenjped, Lokomotive, lokokomtive,…)

Joseph Heller Čutim, da ideje lebdijo v zraku in čakajo, da jih poberem

• Eden redkih, ki je uspel s prvencem.
• Pisal je dve do tri ure zjutraj, šel v telovadnico, ter potem še malo pisal.
• Običajno je napisal tri do štiri strani, ter potem to popravljal. Zato, da je bilo zanimivo, da ni zapadel v malodušje.
• Popoldne je razmišljal o knjigi, temu je rekel sanjarjenje, zvečer se je družil s prijatelji.

(Kavelj 22, Nekaj se je zgodil,…)

Ernest Hemingway Vsako jutro pišem

• Ko je delal na zgodbi, je pisal zjutraj, ko je imel mir.
• Pisati je začel v Parizu, kjer je delal kot dopisnik.
• S sabo je nosil blok in svinčnik, posedal po lokalih, opazoval ljudi in si zapisoval.
• Ustavil se je, ko je še vedno vedel kaj bo pisal naprej, užival v dnevu, in naslednji dan nadaljeval.
• Preden je začel, je vedno ošilil nekaj svinčnikov. Ne zato, da bi z njimi lahko pisal, saj je tipkal, ampak da bi zavlekel trenutek, ko je moral udariti na tipkalni stroj. Ko je napisal prvo stran, je običajno to vrgel stran, in se vrnil k šiljenju.
• Večinoma je pisal stoje.
• Imel je trajno pritrjeno tablo na zunanji strani spalnice, kamor je beležil besede.
• Nekaj časa eksperimentirajte s časom. Da ugotovite kdaj vam najbolj ustreza pisati.
• Če želite dobro pisati, uporabljajte kratke stavke – v akciji.
• Moj cilj je dati na papir tisto kar vidim in čutim na najbolj enostaven način.
• Veš, da pišeš dobre stvari, ko mečeš dobre stvari v koš za smeti.
• Biti morate kritični do dela, ki ga boste dokončali. Ne bo vse, kar počnete, popolno. Večja produktivnost vam bo pomagala pri napredku, vendar se ji morate približati s kritičnim očesom. Ne vmešavajte se in obupajte, ker se vam zdi, da slabo opravljate delo. Nadaljujte s proizvodnjo in premikanjem naprej. Sčasoma boste naredili eno stvar zelo dobro.

(Komu zvoni, Starec in Morje, Zbogom orožje,…)

Khaled Hosseini  Pisati moraš pa naj ti bo všeč ali ne

• Spoznal je mnogo ljudi, ki so imeli knjigo v sebi, pa niso napisali niti ene besede.
• Če želite postati pisatelj, je treba pisati.
• Če je možno za samo eno občinstvo – sebe.
• Napišite zgodbo, ki jo morate napisati, in želite prebrati.
• Ne ozirajte se na občinstvo, nikoli ne boste ugotovili kaj si želijo, nikoli ne boste ustregli vsem, zato pišite o tistem, zaradi katerega ponoči ne morete spati.

(Tek za zmajem, Morska molitev, In v gorah odzvanja,…)

Victor Hugo Če želite dobite pisanje, morate uporabiti roko

• Ko se mu je mudilo z oddajo dela, mu je založnik iz hiše odnesel vsa oblačila. Tako je ves čas ostal doma. In pisal, zavit v odejo.
• Vsako jutro ga je zbudil strel z bližnje utrdbe. Najprej je prebral pismo (vsak dan mu je pisala) ljubice, ki jo je naselil 9 vrat od svoje hiše. Po branju strastnih besed, je pogoltnil dve surovi jajci, in pisal do 11:00.
• Ponoči je odhajal na dolge sprehode, sestavljal verze, besedila, zjutraj vse spravil na papir.
• Njegov roman Nesrečniki je eden najdaljših romanov vseh časov. Pisal ga je 15 let in ima 1400 strani (originalno v francoščini 1900 strani).
• Za Nesrečnike je zahteval najvišji honorar v zgodovini, 3.500,000 EUR.
• Ko je umrl, so v znak spoštovanja za en dan zaprli bordele v Parizu.

(Notredamski zvonar, Triindevetdeset, Človek, ki se smeje, Nesrečniki,…)

A.J. Jacobs Prisilite se ustvariti na desetine idej

• Skladiščite ideje. Nekatere bodo obupne. Nekaj bo dobrih. Vsaj dvajset minut na dan si vzemite za zbiranje idej.
• Popijem kavo, peljem otroke v šolo. Nato skušam pisati. Ne gre mi, dokler ne izklopim interneta. Ljubitelj osnutkov. Najprej naredim enega. Potem še enega. Vstavljam besede, stavke. Dodam ločila in knjiga je pripravljena.
• Večinoma pišem na tekalni stezi. Računalnik imam postavljen na njej. Za prvo knjigo je potreboval 2000 km.

(Thanks a Thousand, It’s all relative, Drop dead healthy,…)

Barbara Kingsolver Napisati moram na stotine strani, da pridem do prve strani

• Običajno se je zbudila ob 4:00. Do sončnega vzhoda nato ni vstala. Do takrat se ji je nabralo ogromno misli, besed, stavkov ki so ji rojili po glavi.
• Priti do pisalne mize se ji je zdelo kot nuja.
• Ni razumela ljudi, ki so jo spraševali od kod ji disciplina za pisanje. Za njo je bila disciplina vstati od mize in početi kaj drugega.
• Napisala je ogromno materiala, ki ga je kasneje odvrgla. Zavedala se je, da je to del procesa.
• Na isti dan kot je prišla iz porodnišnice s svojim prvim otrokom, je dobila tudi prvo pogodbo za knjigo. Za nekaj let se ji je rutina spremenila.
• Večkrat je dejala, da je šolski avtobus njena muza. Od takrat ko je odpeljal, pa vse do vrnitve, je samo pisala.
• Ker sem mati, sem postala boljša pisateljica. Ker sem pisateljica, sem postala boljša mati.           

 (The poisonwood bible,…)

Feri Lainšček Pri pisanju ga ne moti nič in nihče

• Vse je podrejeno pisanju. Piše, ko mora. Zjutraj. Namesto kosila. Ponoči. Včasih po dvajset minut, včasih dvajset ur. Tudi po en mesec nič. Skodelica kave mu zadošča za dve uri, pokadi do 40 cigaret na dan. Če piše ali ne piše. Pijan nikoli ni pisal, kar pa ne pomeni da alkoholna blodnja ni sestavni del njegovih priprav. Oskrba s travo v njegovih krajih je praviloma slaba. Trdih drog ga je bilo pa vedno strah. 
• Na tekst se pripravlja leta in leta. Ko začne pisati, ne neha. Če ga ne zmore napisati v enem zamahu, odneha. 
• Ogromno odloženih tekstov hrani.

(Ne bodi kot drugi, Dlan mi po tebi diši,…)

Florijan Lipuš Pameten bralec ve, da je tudi pisec oseba s svojimi težavami

• Na voljo ogromno besed, motivov, fraz, likov in podobno, ki jih je sproti ustvarjal in jih nato uporablja po potrebi.
• Najprej si je pripravil gradivo, ki mu bo prišlo prav, poleg je imel vedno slovar, ter slovenski pravopis, zraven je imel tudi že prej pripravljene besede, zveze, gesla. Kadar se je zraven pojavila asociacija, jo je takoj zapisal.
• Ali so bile besede ustrezne in v kateri obliki, je ugotavljal kasneje. Najprej je napisal nekaj stavkov, ter to potem popravljal, črtal. Na koncu je imel vse podčrtano, prečrtano. Včasih se je težko ločil od kake besede, je pa vedno izhajal iz tega kar bo všeč bralcu.
• Ko je prišel čas, ko je začutil, da bo s ponovnim branjem besedilo le še poslabšal, je zaključil z besedilom. In upal, da je imel ob pisanju dober dan, teden. Vedno je govoril, da pameten bralec ve, da je tudi pisec oseba s svojimi težavami, dobrimi in slabimi dnevi.

(Boštjan Flug, Boštjanov let, Gramoz,…)

Jack London Ne piši preveč. Pred zajtrkom ne briši 6000 besed

• Z obilo odrekanja je dosegel, da je spal samo 5 ur dnevno, ostalih 19 ur je na začetku, preden je uspel,  posvetil pisanju, proučeval je slovnico, pisatelje, hitro je ugotovil da nikogar ne pozna, od nikogar ni dobil nasveta, pisateljev ni poznal, urednikov tudi ne. Ko je uspel, to je bilo po okoli treh letih, je spanje podaljšal za pol ure. Tudi pisal, študiral ni več toliko. Je pa čisto vsak dan, tudi nedelje in praznike, napisal 1000 besed.
• Njegovo življenje je bilo roman. Je pa stalno bežal, sleparjem je dal ogromno denarja da so mu naredili plavajočo hišo kjer bo samo pisal, postavil si je grad ki mu je pogorel, postavil ranč kjer je bil indijski knez. Pri komaj 40 ih je naredil samomor, morfij. Napisal okoli 50 del.
• Sedemnajstleten je v reviji Call (Klic) bral o literarnem natečaju, pri katerem je prva nagrada znašala 25 dolarjev. To je za Jacka pomenilo 250 ur trdega dela v tovarni. Kako naj napiše zgodbo, ko pa ni literat in ko skoraj nima časa? Prav zato, ker se je stvar zdela nemogoča, jo je Jack sklenil izpeljati. Napisal je, kar je doživel pri lovu na tjulnje in prejel je prvo nagrado. Domišljal si je, da je že pečen pisatelj. Uredniki, katerim je pošiljal svoje izdelke, mu še odgovarjali niso. Vendar mu to ni vzelo poguma. Spoznal je: če hoče postati pisatelj, mora študirati!
• Leta 1899 je prodal svojo prvo novelo za 5 dolarjev. Bralcem je bila všeč in za drugo mu je urednik čez nekaj tednov izplačal 40 dolarjev, dve leti pozneje pa je sklenil z založnikom pogodbo, da bo svoja dela dajal samo njemu, ta pa mu bo vsak mesec izplačal po 125 dolarjev. Bil je bogat človek.
• Od tedaj je samo pisal in pisal. Sam si je postavil ‘normo’. Zraven je vedno pil in sicer iz dneva v dan več. V avtobiografskem romanu ‘Kralj Alkohol’ sicer trdi, da je pil, kolikor je njegov organizem prenesel, izkazalo pa se je, da se je uničeval, zastrupljal. Imel je ogromno denarja, vseeno pa je bil vedno do vratu v dolgovih. Po glavi so mu rojile razne domislice, za katere je porabil veliko svojih dolarjev. Najprej je dal nekim sleparjem zgraditi veliko barko, ki naj bi bila nekakšna plavajoča hiša, v kateri bi imel mir in bi lahko nemoteno pisal. Plovilo, ki so mu ga zbili sleparji, se je izkazalo za popolnoma neuporabno. Potem je dal v neki skalni pokrajini postaviti fantastični grad, katerega je krstil ‘Hiša volka’. Tik pred koncem pa je vse skupaj pogorelo. Še mu ni bilo zadosti: omislil si je razkošen ranč v Kaliforniji, kjer je sprejemal prijatelje in jih gostil kot indijski knez …
• Vse te stvari so bile, kot se je pokazalo, samo beg pred resničnostjo, katere ni mogel prenašati in iz katere ni mogel ubežati samo s pomočjo alkohola. Nazadnje mu je bilo vsega dovolj in 22. novembra leta 1916 so ga našli mrtvega v njegovi spalnici. Na nočni omarici so bile prazne stekleničke morfija.
• Humor je najtežje pisati, najlažje prodati.

(Kralj alkohol, Morski volk, Potepuhi, Prisilni jopič, Martin Eden,…)

Henry Miller Ko ne moreš ustvarjati, lahko delaš

• Delaj na eni stvari, dokler ne zaključiš.
• Ne bodi nervozen, delaj umirjeno s tistim kar imaš.
• Delaj po programu, ne po razpoloženju. Nehaj pisati ob dogovorjenem času, ne prej.
• Preostali čas dneva bodi človek, pojdi med ljudi, pij če se ti pije.
• Pozabi na knjige, ki bi jih želel napisati. Misli samo na knjigo, ki jo pišeš.
• Vedno naj bo pisanje na prvem mestu. Kino, zabava, prijatelji bodo počakali.

(Seksus, Rakov povratnik, Knjige v mojem življenju,…)

             Haruki Murakami Samo ponavljanje postane pomembna stvar

• Ko piše roman, vstane ob 4:00, piše do 11:00.
• Potem gre teči 10 km ali plavati 1500m.
• Ob 21:00 gre spat, prej posluša glasbo.
• To počne vsak dan brez odstopanja.
• Da lahko zdrži tak tempo (6 do 9 mesecev si vzame za roman) potrebuje tako psihično kot fizično moč.
• Pisanje romana je kot trening preživetja. Psihična moč je enako pomembna kot ustvarjalna kreativnost.
• Na začetku kariere je vodil jazz klub, kjer je tudi delal. Dnevno je pokadil 60 cigaret. Če je hotel dolgo živeti kot pisatelj je moral nekaj narediti. Nehal je kaditi in pri 32-ih začel teči.
• Ljudje si predstavljajo življenje pisatelja kot ogromno brezdelja s kratkim navdihom ustvarjalnosti. Je pa ravno nasprotno. Pisanje je dolgotrajen proces. Ogromno luknjo moram skopati, da najdem kanček ustvarjalnosti.
• Če berete samo tisto, kar berejo drugi ljudje, boste tudi razmišljali kot drugi.

(Slon govori, O čem govorim, ko govorim o teku, 1Q84,…)

             Karmen Petric Za uspešno pisanje potrebujem tri stvari: noč, kavo in flow. Spim, ko utegnem.

• Ne maram besede prokrastinácija, ker je definirana kot psihološka motnja, ki se kaže v odlaganju dela, naloge z določenim rokom, ob porabljanju časa za manj pomembne dejavnosti. Ker ne živim od pisanja, imam zanj tudi manj časa. Držim se strogega urnika in pišem vedno ponoči. Čez leta sem vzpostavila rutino, ki je zame učinkovita. Ne bi rekla ravno, da zavlačujem, preden sedem za tipkovnico in odprem Wordov dokument. Imam pa svoj ritual, ki ga poimenujem iskanje flowa. 
• Natančneje to pomeni, da spnem lase, nadenem slušalke in preko glasbe poiščem navdih. Glasba je seveda odvisna od besedila, ki ga želim spisati. Ko dobim idejno zasnovo, v tišini spišem, kar sem se namenila. Priznam pa, da znam biti neprijazna, ko kdo zmoti moj t. i. flow. S pisanjem zaključim, ko: sem preutrujena, da bi lahko nadaljevala; spišem, kar sem si zadala ali me nekdo zmoti in začnejo po zraku leteti stvari, ki so mi najbližje. Nisem tako nevarna, kot se bere, brez skrbi. Me pa domači radi zmotijo, ker jih moja jeza strašno zabava. 
• Včasih celo pomislim, da se jim bom za vztrajno motenje zahvalila v posvetilu, kot je to storil Joseph J. Rotman v knjigi An Introduction to Algebraic Topology, leta 1988. Tam je zapisal: »To my wife Marganit and my children Ella Rose and Daniel Adam without whom this book would have been completed two years earlier.«

(Ultrafine, mlada kritičarka, striparka,…)

Jodi Picoult Prazne strani ne morete urejati

• Ni verjela v pisateljsko blokado.
• Ne moreš vedno pisati dobro.
• Lahko urejaš slabo stran, prazne ne moreš.

(Preprosta resnica, Rojena iz tvojega življenja, Mercy,…)

Tatjana Plevnik Od tisoč idej, je ena dobra, od tisoč dobrih idej, eno realiziram

• Ne predstavljam si več svojega bivanja brez pisanja.
• Moje pisanje je daleč od spontanosti, od navdiha, zavestno gojim neke vrste stalno napetost, z nenehnim razmišljanjem o besedah, kako bi kakšno stvar drugače ali bolje povedala.
• Z navdihom nimam težav, tudi z idejami ne. Kvečjemu jih imam preveč. Od tisoč idej, je ena dobra, od tisoč dobrih idej, eno realiziram.
• Pišem vsak dan takoj po končani jutranji rutini (zajtrk, kava, časopisi).
• Okrog 13. ure, si privoščim gibanje (vsak dan
  plavanje, vrt, gospodinjenje, družabnosti).
• S pisanjem nadaljujem ob 18h in končam, ko sem utrujena, ko me misli začnejo zapuščati.
• Pišem veliko, pa čeprav večinoma samo sestavljam vaje, obdelujem tekste drugih, skiciram ideje, preizkušam več vrst začetkov, preoblikujem svoja stara besedila, jih lepim skupaj po drugačnem vrstnem redu, premontiram dogajalni tok, ipd., vmes tudi kaj preberem, si delam izvlečke ali odgovarjam na e-pošto. Imam srečo: pišem in berem lahko v delovnem kabinetu, natrpanem s knjigami, zapiski in slikami. Pisati moram v miru, nikoli ob glasbi, saj mi glasba odvrača pozornost. Ko začnem pisati zgodbo, jo vmes neštetokrat odložim, na kratko preneham, počakam več dni, da se mi ideje, kako nadaljevati, »zmedijo«, velikokrat popravljam konce do onemoglosti. Pri tem me skoraj vedno v določeni fazi obide silen odpor do kreativnega napora, ki ga je pač treba premagati. In to je včasih zelo težko, saj odpor ustvarjajo dvomi v lastne sposobnosti, miselna lenoba, strah pred kritiko, sram zaradi napak, sprašujem se, ali nisem prestara za te neumnosti, v čem je sploh smisel, koga bo to sploh zanimalo itd, ipd. Zato, zaradi teh napadov odpora, sem se prisilila v pisanje med 10. in 13. in po 18. uri vsaj do 20., če pa mi steče, pa lahko pišem do pozne noči. Vsaj 2 uri dopoldne in vsaj 2 uri popoldne je moj minimum. Potrpežljivo in
  vztrajno sem za računalnikom, vsak dan, čeprav nobene besede ne vgradim v zgodbe, ampak pišem vse kaj drugega. Kar je mogoče tudi odpor, samo dobro zakamufliran v pisanje.
• Lahko rečem, da skoraj 80 odstotkov časa porabim za pripravo in dodelavo ideje (variiranje zamisli, zbiranje gradiva, preverjanje informacij o okoliščinah, v katerih se bo odvijala moja zgodba), branje in seveda popravljanje. Popravljam zelo veliko, preden sem zadovoljna mine včasih več mescev.

(Mentorica za ustvarjalno pisanje, Kako pomiriti svojega zobofobnega zmaja, Tito, Vrata. 

Karen Russell Uživaj v slabem pisanju

• Poznam mnogo pisateljev, ki skušajo doseči določeno število besed na dan. Zanj se zdi boljše merilo preživet čas v izmišljenem svetu.
• Pomemben je čas, ki ga preživi v pisanju brez motenj (pisanje sporočil, telefoniranje, …).
• Pisati ne glede na kakovost se mu zdi izredno pomembno.
• Obdobja, kjer se piše lahkotno in z užitkom so izredno redka, morda manj kot 10 odstotkov časa.

(Orange world and other stories, Vampires in the lemon grove, Swamplandia,…)

Rok Sanda Umrl ne bom nikoli. Vsaj takšen je plan. Vsi mi pravijo, da je neumen.

• Moja navada je, da stalno padam iz navade.
• Težko je vzdrževati nek reden ritem, ker opravljam tak mešan poklic. Pogosto mi mojo rutino rušijo razne jutranje vaje, nočna snemanja in nujni dopoldanski sestanki.
• Včasih sem se žrl zaradi manjka konsistence.
• Pomembno je sprejeti, da je vzdrževanje rutine zelo zahtevno, in da je to del življenja.
• Glavna rutina je, da se vedno znova vračam nazaj v rutino in ne pustim tem zunanjim vplivom, da me imajo predolgo v primežu.
• Rutina v katero se vračam: 1 uro telovadbe + 2 uri pisanja.

(Skiner, Ograja, Feniks, Ikarus, Poštna prevara, mentor kreativnega pisanja Pisalni stroj,…)

Hunter S. Thompson Kokain

• 15:00 vstane
• 15:05 Chivas Regal, jutranji časopisi, cigareti Dunhill.
• 15:45 Kokain.
• 15:50 Chivas, cigareti Dunhill.
• 16:05 Prva kava, cigareti Dunhill.
• 16:15 Kokain.
• 16:16 Juice, cigareti Dunhil
• 16:30 Kokain.
• 16:54 Kokain.
• 15:05 Kokain.
• 15:11 Kava, cigareti Dunhill.
• 15:30 Več ledu v Chivasu.
• 15:45 Kokain.
• 18:00 Trava.
• 19:05 Woody creek taverna, za kosilo – Heineken, dve margariti, zeljna solata, dvojno naročilo ocvrtih čebulnih obročkov, korenčkova torta, sladoled, fižolovi polpeti, cigareti Dunhill, še en Heineken, kokain, in za po poti še en snežni stožec (kozarec naribanega ledu, čez katerega se zlije 3 ali 4 kozarčke whiskeya Chivas).
• 22:00 LSD.
• 23:00 Kokain, trava.
• 23:30 Kokain.
• 00:00 Hunter S. Thompson je pripravljen na pisanje.
• 00:05-6:00 Kokain, trava, Chivas, kava, Heineken, grapefruit, Dunhills, juice, gin, ponavljanje pornografskih filmov.
• 6:00 Šampanjec.
• 8:00 Halcyon.
• 8:20 Spanje.

(Strah in groza v L.A., The curse of Lono, The rum diary,…)

Lev Tolstoj Pisati moram vsak dan

• Vsak dan je moral pisati, ni važno kako, zato da ni padel ven iz rutine.
• Nihče ni smel priti v prostor, kjer je pisal, imel ga je zaklenjenega.
• Iz sobe je prišel za zajtrk, vedno je pojedel dva jajca, potem je delal do dveh, ko je pojedel kosilo, ter nato zopet delal do večerje.

(Vojna in mir, Ana Karenina, Izpoved, Povesti,…)

Kurt Vonnegut Ves čas dela trebušnjake in skledce

• Zbudil se je ob 5:30, delal do 8:00, pojedel zajtrk, delal do 10:00, odšel v bazen, plaval pol ure, ob 12:00 pojedel kosilo.
• Popoldne je nekaj ur delal v šoli.
• Ob vrnitvi domov po 17:00 je svoj razburkan intelekt potešil z nekaj kozarci viskija, ter nato delal dalje.
• Ves čas je delal nekaj minutne predahe, vmes delal trebušnjake in skledce.

(Klavirski avtomat, Mož brez domovine, Zajtrk prvakov,…)

E.B. White Pisatelj, ki čaka na idealne pogoje, pod katerimi bo delal, bo umrl brez da bi zapisal besedo

• Nikoli ne posluša muzike, ko dela.
• Začnem jutri, če ne že danes.
• Vsak dan začnem delati ob osmih (enkrat tedensko lahko naredim izjemo).
• Ljudem je prepovedal, da ga kličejo dopoldne.
• Na pisma odgovarjal enkrat tedensko.

(Stuart Little, Charlotte’s Web in The Trumpet of the Swan,…)

Še nekaj kapric znanih piscev:

• Honore de Balzac; da je lahko pisal skoraj brez spanja, je spil 50 skodelic kav dnevno.
• Truman Capote; pisal in razmišljal je lahko samo v leže, zraven je pil in kadil. Bolj verjamem v škarje, kot v svinčnik.
• George Orwell: če je možno izrezati besede, jo dajte.
• Friedrich Nietzsche: moja želja je v desetih stavkih povedati tisto, za kar ostali potrebujejo celo knjigo.
• Mark Twain: dobra knjiga ni narejena iz tistega kar je v njej, temveč iz tistega kar je ostalo zunaj. Nisem imel časa napisati kratko pismo, zato sem napisal dolgo.
• Jack Kerouac: Nekega dne bom našel prave besede in te bodo preproste.