Končno, oziroma po dolgem času, ali še bolj natančno, prva letošnja tura, ki spada med tiste klasične. Ture, ki so polne preobratov, skratka tiste, ki dalj časa ostanejo v spominu. Klavrna zima (op. slovenski prevod vrha mimo katerega smo šli je Klavni noži) ne dopušča ravno pestre ponudbe. Nekaj podobnega kot živilska trgovina danes in leta 1980. Na voljo imamo le kruh ene vrste, sir enega ponudnika in mleko Ljubljanskih mlekarn. V našem primeru Tamar, Pokljuka ali Pecol.
Šparovec se je pred nekaj dnevi, ko sva bila na Pecolu, zaklel, da ga tod ne vidijo več. To smo vzeli v obzir, in odšli na Pecol. Da ima naš današnji izlet zametke vrhunske ture je bilo jasno že po tem, da se je ura odhoda krepko zamaknila. Avto smo pustili na Nevejskem sedlu, vendar tokrat nekih petdeset višinskih metrov višje kot doslej.
Prve dva kilometra sta povsem kopna. Če vzamemo v obzir, da sva dva dni prej tod presmučala do avta, je to kar šok. Vse do Planine Pecol gremo tako peš. Zadnja dva kilometra je bil na cesti led.
Prvi cilj je bila Škrbina pod Cijanerico. Ki pa ne zgleda več tako dobro kot pred dnevi. Snega je občutno manj. Mene osebno vleče proti Vrhu Strmali. Razlog. Zjutraj sem opazil, da nimam cepina. Ob pregledovanju slik sem ugotovil, da sem ga ob zadnjem obisku pustil na kraju, kjer sva si privoščila počitek. Zato bi ga šel rad iskat. Šparovcu prepustim odločitev. Na srečo izbere Vrh Strmali. Kolega zapustim in se spustim navzdol proti kraju nesreče. Snega je namreč tako malo, da tam kjer sva smučala prejšnji teden, danes ni več možno. Zato se mi zdi boljša ideja, da se najprej spustim, da bomo lahko z vrha smučali potem bolj visoko proti izhodišču. Skale, kjer sva ležala so si dokaj enake. Kmalu pa se spomnim, da lahko pogledam na Stravo. Lociram kraj cepina, ki pa je še vedno več kot sto višinskih metrov pod mano. Snega pa tako malo, da s psi ne bo šlo, brez pa tudi ne, zaradi nešteto kotanj. Odločim se, da se vrnem čez vikend peš. Tod verjetno nihče ne bo hodil, zato naj cepin še malo uživa na tem prelepem kraju.
Cepin, če ga kdo sreča, 040853374
Grem za kolegoma in uživam v poslavljajoči se zimi. Razmere za hojo popolnoma drugačne kot pred dnevi. Takrat niti do Vrha Strmali nisva mogla na smučeh.
Danes pa gremo na smučeh do Spodmola pod Montažem. Rumenega spodmola, verjetno poimenovanem po barvi steni Montaža, ki nekako vleče na rumeno.
Prostora pod steno je ravno dovolj za sproščen počitek. Kar ne moremo se odpraviti navzdol. Dan se počasi poslavlja, barve neba so vedno prijaznejše. Tudi toplo je. Bližajoča se noč nas dokončno prežene s tega mirnega kotička.
Povsem sami smo na celi planini, kar je redka priložnost. Prvi višinski metri spusta nudijo smuko, ki se lahko zapiše med najboljše. Dolga flanka, povsem nedotaknjena, s prvovrstnim srencem. Na koncu smo lahko primerjali naše podpise in ugotovili, da je Miha naredil le 5 desnih in 5 levih zavojev, kar je pol manj kot midva. Še vedno uživamo v smuki, nekih petsto višincev prvovrstne smuke. Potem pa se začne kalvarija. Snega je enostavno premalo. Skrite mine, padci, iskanje prehodov. Bežimo pred nočjo in meglo, ki se nam vztrajno bliža.
Šparovec modro izjavi, da ga tako lulat, da mu že iz oči ven teče. Smuko nerodno končamo nad kočo Brazzi, in se spustimo levo od nje.
Takrat nas ujame megla, smučati se ne da več. Ne vemo, bi se spustili levo navzdol ali pa bi se dvignili nazaj do koče in se po cesti spustili proti dolini. Izberemo spust, kar je bila dobra odločitev. Nato pa nas megla vzame v primež.
Povsem lahko dostopna cesta, ki vodi v dolino se nam čudežno zarotira in navkljub pametnim uram (ni signala, orientacija) se počutimo izgubljeno. Zanimiva situacija, ki jo z dobršno dozo humorja rešimo. Le Šparovca vedno bolj mučijo bolečine v pancerju. Ravnokar kupljenim, sedemsto evrov je odštel. “Za tak denar mora malo boleti, “ga tolaživa. Ko končno najdemo cesto, je že povsem temno. Kot izkušeni gorniki imamo svetilke v avtu, na varnem. Cesta je povsem ledena, vendar z nekaj previdnosti vozna dobra dva kilometra. Od tam pa še nekaj kilometrov nedobrodošle hoje do Nevejskega sedla. Več kot perfekten dan.
