Izredno hladno jutro nas je pričakalo v Bodentalu. Standardni dvojici Blaž/Edo se je tokrat pridružila še Darja, ki je že na začetku poskrbela za prijetno presenečenje. Prvič v zgodovini, beri v nekih dvajsetih letih, se je zgodilo, da je bil Šparovec točen. Neverjetno. Ker smo se prvič videli, smo se tam nekje do Tržiča držali predpisanih družbenih norm. Tipali, koliko je snega, kako je mraz, prazniki, službe, besede so bile slovnično pravilne in podobne neumnosti. Ko pa se nam je prikazala Zelenica s svojo pravljično kuliso, smo odvrgli zavese. Po domače rečeno, hitro smo se zavohali.
Cilj smo izbrali med vožnjo. V ožji izbor so prišli Pecol, Jalovčev ozebnik in Žleb med Palcem in Zelenjakom. Kot je očitno iz naslova, je zmagal slednji. Nase smo navlekli vse kar smo imeli, a je mraz še vedno našel pot skozi pore naših oblačil, in v počasnem tempu krenili po tekaški progi. Dokaj hitro sva Darji pokazala, iz kakšnega testa sva. Šparovec je pozabil žolno, zato se je moral vrniti do avta. Prav tako je že zjutraj ugotovil, da nima čelade. Na srečo je imela Darja nekaj lepega, roza barve, moram priznati, da mu je izredno pasala.
Popolnoma sami smo bili, celotna dolina je bila naša. Ambient vrhunski. Ker smo si prvič delili smučino, smo si imeli veliko za povedati, zato so višinci hitro izginjali pod našimi pancerji. Tam nekje do polovice grape smo šli na smučeh, ko so se pa začele stopinje, smo hitro smuči zamenjali za železje. Kmalu smo pokukali na slovensko stran. Sonce nas je pričakalo odprtih rok.
Izstop iz grape je bil ozek, zato teh nekaj metrov nismo smučali. Kar me je zopet privedlo do osebne nočne more turnega smučanja. Zapenjanje smuči na izpostavljenih delih. Premalokrat počnem to, in dejansko mi to opravilo ni prijetno. Sploh s temi pini. Za nameček sem imel tudi nove smuče, z drugim okovjem. Ki pa se na mojo srečo lažje zapne kot pri prejšnjem, vendar tu ne bomo delali reklame. Skratka, Šparovec, ki si desetletja z mano deli posteljo na belih strminah, je takoj ugotovil, da mi je izpuhtel dar govora. Ko naredim prvi zavoj, je vse hudo pozabljeno. Podlaga je trda, super za peljati. Šparovcu se na prvem zavoju odpne okovje, a tudi to hitro reši. Do izstopa iz grape uživamo v smuki, potem pa se začne sovražnik smuke, kloža. Iščemo dele brez nje. Nismo preveč uspešni. Zato tudi opustimo misel na Svačico.
Super tura, hvala Darji za malho odličnih nasvetov.
