Plazje

Letos so zapisi turnih smuk na omrežjih plod žolčnih razprav. Bolj kot to me moti, da se intelektualno spuščamo na raven anonimnežev, ki se obkladajo z žaljivkami in sodijo in odločajo o vsem. Pa najsi bo to o tem ali je konec z Rogličem, do epiloga vojne v Rusiji, da ne govorim o doktorskih dizertacijah o tistem virusu izpred let. Vseeno sem naivno upal, da smo turni smučarji vsaj malo višje na piramidi komunikacije. Da gremo ven iz norosti, ki leze v nas z vseh strani, zato da se sprostimo. Ne pa, da žalimo tiste, ki so prvič na smučeh, da se razburjamo, ker jih preveč smuča, da merimo naklon pristopne smučine,… 

Z Urošem sva se poslužila zapisa o turni smuke. Zahvala piscu, ki ga zaradi možnega pogroma ne bom objavil, on že ve. 

Sam sem bil do danes prepričan, da se na Plazje starta iz Rateč. Dobro, da imam Uroša, ki vse skoraj do potankosti preuči. Avto pustiva na zgornjem parkirišču pri Belopeških jezerih. Od tam kreneva proti Jeseniški planini. Zanimivo, da so pašniki na planini v lasti zadruge, ki jo sestavlja 51 začasnih lastnikov, in to že od leta 1907. Njihov temeljni namen je varovanje in promocija kmetijsko-pašnih dejavnosti. In že od leta pridobitve dovoljenja, imajo nespremenjen pravilnik, ki med drugim določa tudi dovoljeno število krav za pašo. 

Od planine je potrebno priti do struge hudournika, potem pa kar vzporedno z njim, ali po njem proti grapi, ki se odpre na levi strani. Ker sva v senci, je podlaga ponekod še trda. Na prvem mestu, kjer imava malo težav, si Uroš nadene srenače, sam pa grem kar v dereze. Ne ravno najboljša poteza, saj se grapa nekajkrat dobro položi. Bo pa dober trening, si rečem. Uroš s srenači vztraja skoraj do vrha. Vseeno pa na koncu uporabi dereze.Na vrhu naju pričaka sonce. Povsem sama sva. In tako ves dan. Neprecenljivo. Časa nimava preveč. Za cilj si izbereva sedlo pod Mangartom. Vmes skočiva še na kopen vrh Travnika (Strmi nos 2197m), ter na manjši vrh s sedla, za katerega ne najdeva imena.Spust v konto pod Mangartom je odličen. Trda podlaga z nekaj odjenjanimi centimetri. Vseskozi naju spremlja neverjetna kulisa Mangarta. Nazaj do prevala Čez Jezik 2055m)  se vzpneva kar peš. Skušava odsmučati povsem z vrha, pa nama ne gre. Z nekaj strani poskusiva narediti tisti prvi zavoj, pa enostavno ne upava, nisva sposobna. Zato si snameva smuči in tistih par metrov opraviva peš. Spust naprej je odličen. Trda, zglajena podlaga, na vrhu ravno prav omehčano. Edino tam, kjer gre ogromna plazovina, ki je prišla nekje iz levega kraka, je potrebno zamenjati traso spusta. Nekoliko manjši, a še vedno dokaj velik plaz se je sprožil tudi danes, medtem ko sva bila na planoti, zato previdnost ni odveč.Spodaj je sneg vedno bolj mehak, a še vedno omogoča vrhunsko smuko. Smučanja je tod resnično veliko. Nekajkrat celo potarnava, da imava že dovolj smuke. Pripeljeva se vse do avta.