Po dežju posije sonce

Drugi dan naše avstrijske turneje smo začeli pod vtisom prejšnjega dne. Niti pod razno si nismo želeli ponovitve meglene ture. Pri nas, v Matrei-ju je celo noč pihalo in snežilo. Vremenska prognoza je bila prepuščena Markotu, ki je pričaral skoraj sto kilometrov oddaljen Mühlbach am Hochkönig. Cilj je bil Hochkönig, ki pa me nikakor ni pritegnil. Zdelo se mi je, da je pač predaleč. In sva z Matjažem zlobirala za nadomestni cilj, ki se je izkazal za optimalnega.  Vreme je bilo tokrat idealno. Startali smo pri smučišču in potem krenili okoli ogromnega masiva proti Hockonigu. Potem pa smo si že kmalu premislili in se povzpeli do stene. In od tam odsmučali dokler je šlo, po srencu za učbenike. Nazaj v pasjo vprego in še enkrat navkreber do stene. Potem pa prečno okoli in potem po ogromnem pobočju, podobnemu Šentanskemu plazu navzgor. Sam sem končal pri balvanu Schoberofen. Nisem se počutil dovolj dobro, da bi nadaljeval proti vrhu grape. Strmina je bila vedno večja. Marko in Matjaž sta odšla naprej, jaz pa sem odsmučal navzdol. Ker je bila smuka perfektna, sem še enkrat odšel nazaj in ravno prišel do balvana Schoberofen, ko sta Marko in Matjaž prismučala z vrha. Skupaj smo potem odvriskali proti avtu. Super vikend. In znova potrditev, da turna smuka ni samo razvajanje v pršiču, ampak si je to treba prislužiti.