Curtissons

Saturday , 27, January 2018 Comments Off on Curtissons

Planina Pecol in vrhovi nad njo so že dolgo na mojem seznamu ”must do”. Ampak kaj, ko potem ko stvar prekrižam, ne zgine s seznama, ampak se pridruži še nekaj novih ”must do” stvari. Vsakič se odpre nekaj novega, knjiga ki ji ne zmanjka strani. Prepričan sem, da bo prej po meni, preden bo knjiga prebrana. Želim, pa si da bi še dolgo obračal strani. Z Markom, Markotom in ali Markotam (odvisno kako je Google razpoložen) sva/smo hitro dogovorjena, da greva na Nevejsko sedlo, potem do Planine Pecol, nato pa odvisno od razpoloženja. V poštev prideta Vrh Strmali ali Škrbina nad Cjanerico. Na Jesenicah narediva obvezen postanek za kavo. Saj veste, da se malce spoznava. Vreme je v skladu z napovedmi oblačno, vsake toliko časa pa se okoli naju muja tudi megla. Hitro sva si edina, da bova več kot zadovoljna samo da ne bo megle. V glavnem smer Kranjska Gora, Rateče, potem pa proti Predilu, desno za Nevejsko sedlo, nekaj kilometrov, nato pa na pod prvo levo serpentino parkirava ob nekdanjem hotelu. Od tam je že vidna tabla z napisom Alt. del Montasio. Proti Planini Pecol vodi asfaltirana cesta. Za kolesarje opisana kot izredno strma. Za peš s smučmi pa se nama naklon ne zdi pretiran. Bolj položen kot kaj drugega. Podobno kot pot do Doma pod Storžičem, le da je tam strmejša. Počasi se uvajava, prilagajava.

Izhodišče

Ceste je za okoli 3 kilometre. Če bi se kaj videlo, bi ugotovila, da lahko po lastni izbiri kadar hočeš zaviješ desno s ceste v gozd in potem po planini hodiš proti zahodu. Tako pa nama oblaki preprečujejo kakršnokoli improvizacijo. Cesta je široka, dovolj zasnežena, tako da že dežujejo standardne floskule v smislu, da tudi če v megli obrneva bo že to dovolj za pozitivno oceno. Ko pa prideva ven iz oblakov in ugotoviva, da sva pravzaprav deležna sončnega vremena, morala zopet seže v višave. Planina Pecol je mogoče podobna Kofcam, le da je nekajkrat večja. Pogledov na vrhove nad planino se ne da naužiti. Sploh, če si prvič tukaj. Sam sem bil dvakrat z druge strani, ampak tisto je druga zgodba.

Takoj ugledava današnji cilj. Nisva prepričana, če je to ravno Vrh Strmali. Zgleda odlično, zgornje pobočje je podobno Velikemu Draškemu vrhu, kako se pa imenuje pa nimava pojma. Planina je kotanjasta, zato se večkrat brezpotrebno spustiva in posledično potem tudi vzdigneva. Mogoče bi bila boljša varianta, sedaj ko razmišljam ob kavi, da bi šla še naprej po planini in šele pozneje zavila desno. Seveda sedaj, ko to pišem, že vem kje sva bila. Trenutno se vzpenjava proti Vrhu Strmali. Tudi ne zgleda slabo. Zato Markotu ponudim tudi to varianto. Pa je še vedno za Curtissons. Pametna odločitev. Vzporedno s potjo proti Vrhu Strmali poteka greben, ki potem pelje proti vrhu Curtissonsa. Nanj se pač povzpnemo kjer nam paše. Midva si pred grebenom nadeneva srenače, ker izgleda še trdo, pa da se pod vrhom ne bova lomila. Oblaki še vedno vztrajajo na istem mestu, malo pod Planino Pecol. Sonce močno pripeka. Delajo se nama cokle. Dvakrat si dam smuči dol in jih očistim. Nekih 100 višincev imava še malenkostne težave, potem je do vrha mir. Nikjer nikogar. Samo midva in vrhovi okoli naju. Strmina je podobna tisti v Šentanskem plazu. Vseskozi naju spremlja veličastni Montaž, Kugyjeva gora. Zadnjih nekaj metrov narediva brez smuči. Na drugo stran je pod vrhom ogromna opast, popaziti je pa treba tudi na nekaj lukenj.

Sama smuka je bila odlična. Bala sva se, da bo pretrdo. Pa je bilo ravno prav. Na vrhu nekaj centimetrov odjenanega snega na trdi podlagi. Večji problem zna biti za tiste, ki se šele vzpenjajo. Midva pa godeva od veselja. Pelješ se kjer hočeš, kakor hočeš, levo Montaž, spredaj Prestreljenik, pod nama pa oblaki. Poleg fantastične smuke še čudovita kulisa. Podlaga se ni nič spreminjala. Običajno imamo povsod nekaj dobrih razmer, pa malce slabših, podlaga se vseskozi menja. Danes isto od vrha pa vse do Planine Pecol. Od tam pa do avta pa še cesta, po kateri tudi ni nobenih težav. Zjutraj sem odšel tja z enim ciljem, sedaj jih imam vsaj pet.

 

Montaž