{"id":107,"date":"2009-02-02T00:04:00","date_gmt":"2009-02-01T23:04:00","guid":{"rendered":"http:\/\/www.lukazoja.si\/?p=107"},"modified":"2009-02-02T00:04:00","modified_gmt":"2009-02-01T23:04:00","slug":"turno-smucanje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.lukazoja.si\/?p=107","title":{"rendered":"Turno smu\u010danje"},"content":{"rendered":"<div style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size:100%;\">Turno smu\u010danje je ena najlep\u0161ih dejavnosti kar jih lahko po\u010dnemo v gorskem svetu. Z njim se lahko primerjajo samo trenutki, ki jih pre\u017eivim s svojo Petro. Da pa bom lahko \u0161e ogromno \u010dasa s Petro, je potrebno poskrbeti za nekaj dejavnikov, kot so oprema, varnost\u2026 In ker sem v zadnjih dveh tednih do\u017eivel dva \u0161okantna dneva na turni smuki in obenem naletel na ne\u0161teto napak, ki sem jih storil, sem se odlo\u010dil malo pobrskati po internetu in knjigah in se vsaj malce osvestiti.<br \/><\/span><\/div>\n<div style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size:100%;\"><br \/>1.OCENJEVANJE TURNE SMUKE<\/p>\n<p>Uporabljata se dva primera ocenjevanja zahtevnosti turne smuke. Prvi se nana\u0161a na ocenjevanje zahtevnosti turne smuke in je bil izdelan za kategorizacijo vodnikov PZS. Drugi primer, ki je natan\u010dnej\u0161i, izhaja iz vrednotenja alpinisti\u010dnih smukov. Najosnovnej\u0161a razdelitev je na lahko, zahtevno in zelo zahtevno. <span style=\"font-weight: bold;\">Lahka <\/span>poteka po lahkem, nenevarnem svetu. Med vzponom ni potrebno snemati smu\u010di. Svet tudi orientacijsko ni zahteven. V gozdu poteka smuka po kolovozih in cestah. <span style=\"font-weight: bold;\">Zahtevna <\/span>smuka vodi po strmej\u0161ih, bolj odprtih podro\u010djih. Pogosto je treba uporabiti srena\u010de, sneti smu\u010di, si nadeti dereze. Smuka poteka po ve\u010dini zunaj poti. Ponekod je lahko pove\u010dana nevarnost plazov. <span style=\"font-weight: bold;\">Zelo zahtevna<\/span> turna smuka poteka po zelo strmih in izpostavljenih pobo\u010djih. V\u010dasih vodi po plazovitih obmo\u010djih in ozebnikih. Pri vzponu je obvezna uporaba derez in cepina. Pri oceni turne smuke, ki izhaja iz ocenjevanja zahtevnosti alpinisti\u010dne smuke, so ocene te\u017eavnosti bolj podrobne. Ta ocena upo\u0161teva te\u017eave na posameznih delih, dol\u017eino najte\u017ejega odseka, izpostavljenost in vi\u0161insko razliko. Ocena skupnih te\u017eav je izra\u017eena s \u0161tevilkami in opisno:<br \/><\/span><\/p>\n<ul style=\"text-align: justify;\">\n<li><span style=\"font-size:100%;\"><span style=\"font-weight: bold;\">I nezahtevno<\/span> (Dov\u0161ka Baba, \u017deniklovec ali Javornik, Klek, Trupejevo poldne, Lan\u017eevica, Ratitovec, Sne\u017enik, Porezen, Blego\u0161, Matajur, Suho ru\u0161evje)<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\"><span style=\"font-weight: bold;\">II- delno zahtevno<\/span> (Kotovo sedlo, Vi\u0161evnik \u2013 na jug, Golica, Nad \u0160itom glava, Pod Kri\u0161ko steno, Luknja, Velika Baba, Debeli vrh, Debela pe\u010d, Stru\u0161ka, Tego\u0161ka gora)<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\"><span style=\"font-weight: bold;\">II zahtevno<\/span> (Kredarica iz Krme, Veliki vrh, Krn s planine Kuhinja, Velika Mojstrovka, Mala Mojstrovka, Veliki Dra\u0161ki vrh, Travnik, Rodica, \u0160ija, Mala Ti\u010darica, Za Cmirom, Stol, Ledinski vrh) <\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\"><span style=\"font-weight: bold;\">II+ bolj zahtevno<\/span> (Grintovec, Koro\u0161ka Rinka, Kladivo, \u010crna prst, \u0160krbina med Malo in Veliko Ponco, Tolsta Ko\u0161uta) <\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\"><span style=\"font-weight: bold;\">III- zelo zahtevno<\/span> (Jalov\u010dev ozebnik, Stenar) <\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\"><span style=\"font-weight: bold;\">III izredno zahtevno<\/span> (Turski \u017eleb)<br \/><\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"font-size:100%;\">Potem pa \u0161e:<br \/><\/span><\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">S1 poti, ceste, zelo polo\u017ena pobo\u010dja<br \/><\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">S2 polo\u017ena pobo\u010dja<br \/><\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">S3 \u0161iroka, odprta pobo\u010dja z naklonom do 35 stopinj<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">S4 strmine do 45 stopinj, brez ve\u010dje izpostavljenosti<br \/><\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">S5 strmine med 45 in 5o stopinjami v ozebnikih, tudi na manj strmih pobo\u010djih, \u010de je izpostavljenost velika<br \/><\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">S6 skoki \u010dez skale, ledne odlome in podobno, na zelo strmih podro\u010djih<br \/><\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"font-size:100%;\">Ture se na ta na\u010din ocenjujejo z dvema ocenama (na primer S3\/III, kjer prva pomeni zahtevnost posameznih mest, druga pa skupne te\u017eave). \u0160e nekaj pogosto smu\u010danih smeri pri nas, pa malce te\u017eje. Turno smu\u010danje tu \u017ee prehaja v alpinisti\u010dno ( Osrednja grapa Begunj\u0161\u010dice III+\/S4, Osrednja grapa v Vrta\u010di IV-\/S4+, Ju\u017ena grapa v Vrta\u010di III-\/S4-,Mali Dra\u0161ki vrh ju\u017eno pobo\u010dje III+\/S4-, Jugova grapa IV-\/S4+, Ka\u010dji jezik V-\/S5+, Peto \u017erelo III+\/S4-).<\/p>\n<p><\/span><span style=\"font-size:100%;\">2. OPREMA, POTREBNA ZNANJA<\/p>\n<p><\/span><\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"font-size:100%;\"><span style=\"font-weight: bold;\">Smu\u010di<\/span>; omogo\u010dajo nam lahko hojo po celem snegu, ker se ne pogrezamo v mehak, suh ali moker sneg. Slu\u017eijo pa nam tudi za spu\u0161\u010danje po zasne\u017eenih strminah. Praviloma naj bi bile turne smu\u010di \u0161ir\u0161e, kraj\u0161e in tr\u0161e, imele naj bi ve\u010dji lok od alpskih.<br \/><\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\"><span style=\"font-weight: bold;\">Vezi<\/span> so eden najpomembnej\u0161ih delov, saj nam omogo\u010dajo hojo navzgor in smu\u010danje navzdol. Vezi morajo omogo\u010dati, da je peta med vzpenjanjem spro\u0161\u010dena, da jo je torej mogo\u010de dvigovati, med spustom pa je pritrjena na smu\u010dko. Pomembno je \u0161e, da je med vzponom pod peto stopni\u010dka, se pravi, da se peta ne spusti do smu\u010dke, ampak le do polovice; to precej olaj\u0161a hojo navkreber. Vsi modeli morajo imeti tudi utor za name\u0161\u010danje srena\u010dev.<br \/><\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\"><span style=\"font-weight: bold;\">Varnostni pa\u0161\u010dki<\/span> onemogo\u010dajo, da bi odpeta smu\u010dka zdrsnila v dolino. Te\u017eava je, da nas lahko smu\u010dka, \u010de se vez odpre, po\u0161koduje, ker jo pa\u0161\u010dek pri padcu potegne za sabo.<br \/><\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\"><span style=\"font-weight: bold;\">Zavora<\/span> je novej\u0161i na\u010din varovanja smu\u010di pred izgubo. Ko se vez odpre, se zavora spro\u017ei in prepre\u010di zdrs smu\u010di.<br \/><\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\"><span style=\"font-weight: bold;\">Klasi\u010dni \u010devlji za turno smuko<\/span> so kombinacija dveh \u010devljev: enega za hojo in drugega za smu\u010danje. Njihove zna\u010dilnosti so: tr\u0161a plastika, dodatki kot so zategovalni jermen, vstavljiva opora na zadnjem delu \u010devlja, ki \u010develj naredi vi\u0161ji in bolj tog, uravnalni mehanizem smu\u010danje \u2013 hoja, ki blokira zgornji del \u010devlja naprej \u2013 nazaj.<br \/><\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\"><span style=\"font-weight: bold;\">Cepin<\/span> se uporablja za varovanje, napredovanje v ledu in snegu, strmih sne\u017ei\u0161\u010dih, grebenih. Cepin lahko uporabljamo kot sprehajalno palico, z njim sondiramo trdnost in debelino sne\u017ene plasti nad ledeni\u0161ko razpoko ali opasti na grebenu, s pomo\u010djo cepina lahko zadr\u017eimo padec ali zdrs v strmem snegu. To pa se moramo prej nau\u010diti.<br \/><\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\"><span style=\"font-weight: bold;\">Dereze<\/span> so priprave, ki omogo\u010dajo hitrej\u0161e ali varnej\u0161e gibanje v zimskem \u010dasu. Praviloma se jih uporablja za napredovanje v strmem snegu in ledu. S pomo\u010djo tako imenovane tehnike sprednjih zob ob\u010dutno skraj\u0161a \u010das vzpona, posredno pa se izogne nekaterim objektivnim nevarnostim. \u010ceprav je hoja na videz enostavna in varna , pa se je moramo tudi u\u010diti. Vedno jih pritrjujemo na obut \u010develj- nau\u010dimo se jih pritrditi brez dvigovanja nog in z debelimi rokavicami na rokah- pritrditveni in varnostni jermeni morajo biti dobro pritrjeni- pazimo, da se nam dereze ne zataknejo za hla\u010de ali gama\u0161e- pozorni moramo biti na cokle \u2013 sneg, ki se nam nabira pod derezami. \u00bbCoklo\u00ab o\u010distimo tako, da z rati\u0161\u010dem cepina udarimo po \u010devlju in jo tako odstranimo. Proti nabiranju \u00bbcokel\u00ab se uporablja posebna guma, ki je pritrjena na spodnji strani derez in prepre\u010duje nabiranje snega in tako posledi\u010dno morebiten zdrs &#8211; hoja z derezami po skalovju mora biti previdna, da si ne zvijemo gle\u017enja. PRAVILNA UPORABA DEREZ JE SAMO SKUPAJ S CEPINOM. NIKOLI NE UPORABLJAMO POHODNIH PALIC IN DEREZ!!!<br \/><\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\"><span style=\"font-weight: bold;\">Psi<\/span> (ko\u017ee) prepre\u010dujejo zdrsavanje smu\u010di med vzpenjanjem. So samolepilni trakovi za spodnje strani smu\u010di. Danes so izdelani iz umetnih materialov, nekdaj so bili iz tjulnje ko\u017ee. Od tod tudi ime: \u00bbder Seehund\u00ab (der Hund = pes) je po slovensko tjulenj. Morajo pa se \u010dim bolj prilegati smu\u010dem: \u010de so preozki, niso dovolj u\u010dinkoviti, \u010de so pre\u0161iroki, segajo \u010dez robove.<br \/><\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\"><span style=\"font-weight: bold;\">Srena\u010di<\/span>; preproste dereze, nekak\u0161en pripomo\u010dek pri hoji z smu\u010dmi v strmem pobo\u010dju, pri pre\u010denju v trdem snegu. Namestimo jih v za to narejen utor na vezi. Name\u0161\u010danje in snemanje je enostavno. Vsakemu modelu vezi ustrezajo to\u010dno dolo\u010deni srena\u010di. Lahko se kupijo tudi avtomatski srena\u010di, ki jih namestimo \u017ee na za\u010detku ture in nato uporabljamo po potrebi. <\/span><\/li>\n<\/ul>\n<div style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size:100%;\">\u0160e nekaj nasvetov za Ale\u0161a:<br \/><\/span><\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">po koncu sezone smu\u010di hranimo v za to namenjenem prostoru, monta\u017eo, bru\u0161enje, obnavljanje prepustimo strokovnjakom<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">vezi po vsaki turi posu\u0161imo, o\u010distimo, po koncu sezone pa kovinske dele naoljimo z ustreznim sredstvom<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">dlaka na psih se obrabi, zato jih nikoli ne su\u0161imo na viru toplote, ampak le v toplem prostoru<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">obvezno su\u0161enje in \u010di\u0161\u010denje psov po vsaki turi<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">lepilo na psih lahko na novo nanesemo. Pred nana\u0161anjem starega odstranimo<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<\/div>\n<p><span style=\"font-size:100%;\"><br \/>Potrebna varnostna oprema!<\/p>\n<p><a onblur=\"try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}\" href=\"http:\/\/4.bp.blogspot.com\/_T-5uTDzaJ5E\/SYY1z66AxVI\/AAAAAAAAIo4\/ej0URksGXg8\/s1600-h\/oprema.jpg\"><img decoding=\"async\" id=\"BLOGGER_PHOTO_ID_5297981177750144338\" style=\"margin: 0px auto 10px; display: block; width: 352px; cursor: pointer; height: 206px; text-align: center;\" alt=\"\" src=\"http:\/\/4.bp.blogspot.com\/_T-5uTDzaJ5E\/SYY1z66AxVI\/AAAAAAAAIo4\/ej0URksGXg8\/s400\/oprema.jpg\" border=\"0\" \/><\/a><br \/><\/span><\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"font-size:100%;\"><span style=\"font-weight: bold;\">Plazovna \u017eolna<\/span> ; je energijsko napajana sprejemno-oddajna naprava. <\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"font-size:100%;\">Ni re\u0161evalno sredstvo, je pa NUJEN SAMOZA\u0160\u010cITNI element, ki omogo\u010da, da zasutega najdemo takoj po zasutju.<br \/>Vrste:<br \/>&#8211; PIEPS (avstrijski), SKADI (ameri\u0161ki); prvi in sta delovali na frekvenci 2275 Hz,<br \/>&#8211; ORTOVOX (nem\u0161ki) in VS 86 (BARYVOX-\u0161vicarski); delujeta na frekvenci 457 kHz.<br \/>&#8211; MAMMUT<br \/><\/span><\/div>\n<p><span style=\"font-size:100%;\"><br \/><\/span><span style=\"font-size:100%;\"><br \/><\/span><\/p>\n<div style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size:100%;\">Zna\u010dilnosti:<br \/><\/span><span style=\"font-size:100%;\">\u2022 Upravljanje je omejeno na vklop in izklop, preklop na sprejem oz. oddajo in regulacijo jakosti sprejema<br \/><\/span><span style=\"font-size:100%;\">\u2022 Najpomembnej\u0161a lastnost je DOSEG.<br \/><\/span><span style=\"font-size:100%;\">Delimo ga na najve\u010dji in uporabni.<br \/><\/span><span style=\"font-size:100%;\">Najve\u010dji je tista najve\u010dja razdalja, iz katere v najugodnej\u0161ih razmerah \u0161e sli\u0161imo signal druge lavinske \u017eolne istega ali drugega tipa.<br \/><\/span><span style=\"font-size:100%;\">Bolj\u0161e vodilo oz. izhodi\u0161\u010de za oceno \u017eolne je njen uporabni doseg (UD), ki zna\u0161a 40% najve\u010djega dosega. V tej oddaljenosti je verjetnost, da \u0161e sli\u0161imo \u017eolno zasutega 98%.<br \/><\/span><span style=\"font-size:100%;\">Tako si plaz lahko razdelimo na posamezne pasove in si s tem za\u010drtamo mo\u017eno optimalno najkraj\u0161o pot iskanja pogre\u0161anega (skraj\u0161anje \u010dasa iskanja).<br \/><\/span><\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"font-size:100%;\"><span style=\"font-weight: bold;\">Lopata<\/span> se uporabljajo za izkopavanje zasutega, izdelavo bivaka, preizku\u0161anje trdnosti sne\u017ene odeje. Poznamo ve\u010d vrst lopat, najbolj pa nam koristi, \u010de je lopata dovolj mo\u010dna-aluminijasta in da se da zlo\u017eiti v obliko motike; le to nam omogo\u010da, da lahko la\u017eje izvedemo poteg sne\u017ene odeje pri prerezih.<br \/><\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\"><span style=\"font-weight: bold;\">Sonda<\/span> ; je zlo\u017eljiva palica iz aluminijeve zlitine, ki se uporablja pri iskanju zasutega; iskanje prednostnih to\u010dk zasutega in za sondiranje. <\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"font-size:100%;\"><a onblur=\"try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}\" href=\"http:\/\/3.bp.blogspot.com\/_T-5uTDzaJ5E\/SYY4eHQKNRI\/AAAAAAAAIpw\/4ShVZ8ckBiY\/s1600-h\/100_1265.JPG\"><img decoding=\"async\" id=\"BLOGGER_PHOTO_ID_5297984101642024210\" style=\"margin: 0px auto 10px; display: block; width: 400px; cursor: pointer; height: 267px; text-align: center;\" alt=\"\" src=\"http:\/\/3.bp.blogspot.com\/_T-5uTDzaJ5E\/SYY4eHQKNRI\/AAAAAAAAIpw\/4ShVZ8ckBiY\/s400\/100_1265.JPG\" border=\"0\" \/><\/a><br \/><\/span><span style=\"font-size:100%;\">Pri in pred samo turo je dobro upo\u0161tevati:<br \/><\/span><\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">pred turo se vedno seznanimo s splo\u0161nimi razmerami na obmo\u010dju kamor gremo<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">upo\u0161tevamo vremensko napoved in najnovej\u0161e poro\u010dilo o stanju sne\u017enih plazov<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">izberemo pravilno opremo<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">zavedajmo se, da nas \u017eolna, \u010de nas zajame plaz, ne more re\u0161iti pred po\u0161kodbami in zadu\u0161itvijo, zato moramo biti enako previdni, kot \u010de naprave ne bi imeli<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">na zimsko turo gremo v skupini ali vsaj dva<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">glede na svoje sposobnosti, pripravljenost izberemo turo<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">ob nevarnosti sne\u017enih plazov se turi odpovemo<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"font-size:100%;\"><a onblur=\"try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}\" href=\"http:\/\/2.bp.blogspot.com\/_T-5uTDzaJ5E\/SYY5BgL_7zI\/AAAAAAAAIrI\/mwukOInLv48\/s1600-h\/kot10.JPG\"><img decoding=\"async\" id=\"BLOGGER_PHOTO_ID_5297984709630881586\" style=\"margin: 0px auto 10px; display: block; width: 300px; cursor: pointer; height: 400px; text-align: center;\" alt=\"\" src=\"http:\/\/2.bp.blogspot.com\/_T-5uTDzaJ5E\/SYY5BgL_7zI\/AAAAAAAAIrI\/mwukOInLv48\/s400\/kot10.JPG\" border=\"0\" \/><\/a><br \/><\/span><span style=\"font-size:100%;\">3. NEVARNOSTI<\/p>\n<p><\/span><span style=\"font-size:100%;\">PLAZ je prav gotovo ena bolj zahrbtnih (a ne nepredvidljivih nevarnosti), ki pre\u017ei na nas pri turnem smu\u010danju (do leta 2004 je bilo v Sloveniji 212 \u017ertev sne\u017enega plazu v \u010dasu brez vojn) . Ena izmed najbolj tragi\u010dnih zgodb se je odvijala leta 1977 na Zelenici. 11. januarja se je v dolino vra\u010dala skupina 28 dijakov in 3 vzgojiteljev \u0161olskega centra Iskre Kranj, ki so imeli nekajdnevno \u0161olo v naravi v Domu Janeza Rezarja na Zelenici. Pri\u0161li so do zgornje postaje sede\u017enice na Zelenici, ki pa zaradi vetra in sne\u017eenja \u017ee prej\u0161nji dan ni vozila. Vodja se kljub nevarnosti ni odlo\u010dil, da bi se vrnili v ko\u010do ali sestopili na drugo stran skozi Zavr\u0161nico proti Mostam, ampak se je odlo\u010dil, da se bodo prvi spustili smu\u010darji in utrli gaz, drugi pa naj bi \u0161li pe\u0161. Smu\u010darji so bili pod izstopno postajo sede\u017enice, prav v dnu ozke dr\u010de in na za\u010detku ravnega kotla. Tedaj jih je zajel velik sne\u017eni plaz, ki se je utrgal 500m vi\u0161je pod severnimi ostenji Begunj\u0161\u010dice. Plazovina je docela zasula \u0161est ljudi, delno pa \u0161e tri. V \u0161tiridnevni, izredno te\u017eavni re\u0161evalni akciji med sne\u017eenjem in v stalni nevarnosti pred novimi plazovi so odkopali vse zasute. Ve\u010dina je bila zasutih 1,20 do 1,5 metra globoko, zadnji pa 3,30 metra globoko v zrnatem snegu.<br \/>Smrtnost zasutih pod plazom je zelo velika. 20% jih umre takoj (po 30 minutah je \u017eivih manj kot 40% zasutih). Vzroki hitre smrti so zadu\u0161itev in po\u0161kodbe. \u010ce zasuti vse to pre\u017eivi, grozi \u0161e podhladitev.<\/p>\n<p><\/span><\/p>\n<div style=\"text-align: center;\"><span style=\"font-size:100%;\">Graf pre\u017eivetja:<br \/><\/span><\/div>\n<p><span style=\"font-size:100%;\"><br \/><a onblur=\"try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}\" href=\"http:\/\/1.bp.blogspot.com\/_T-5uTDzaJ5E\/SYY1zzu5FCI\/AAAAAAAAIpA\/fZMkyvrbx0o\/s1600-h\/pre%C3%85%C2%BEivetje.jpg\"><img decoding=\"async\" id=\"BLOGGER_PHOTO_ID_5297981175824454690\" style=\"margin: 0px auto 10px; display: block; width: 400px; cursor: pointer; height: 229px; text-align: center;\" alt=\"\" src=\"http:\/\/1.bp.blogspot.com\/_T-5uTDzaJ5E\/SYY1zzu5FCI\/AAAAAAAAIpA\/fZMkyvrbx0o\/s400\/pre%C5%BEivetje.jpg\" border=\"0\" \/><\/a><br \/><\/span><span style=\"font-size:100%;\">\u010ce jih ne re\u0161imo v manj kot uri, je mo\u017enost pre\u017eivetja minimalna. Klju\u010dno vlogo pri re\u0161evanju ima tako hitra tovari\u0161ka pomo\u010d-5 min ISKANJE, 5 min ODKOPAVANJE IN 5 min NUDENJE PP. Vse to je odvisno koliko je zasutih in koliko ljudi imamo na razpolago pri iskanju.<br \/><\/span><\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">\u010cimprej pri\u010dnemo z iskanjem, \u0161e prej pa poskrbimo za lastno varnost in varnost drugih udele\u017eencev<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">dolo\u010dimo kraj evakuacije<br \/><\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">pri dovolj veliki skupini ljudi nekoga po\u0161ljemo, da takoj pokli\u010de ali gre po pomo\u010d, nekoga postavimo za opazovalca, \u010de bi se plaz ponovno spro\u017eil ,sami pa TAKOJ pri\u010dnemo z iskanjem; iskanje prednostnih to\u010dk zasutega (kje je bil nazadnje viden, odlo\u017eeni predmeti-nahrbtnik, palice, rokavice.., glede na potek plazu tudi mo\u017ena odlagali\u0161\u010da predmetov in zasutega-drevesa, skale \u2026)<br \/><\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Pomembno je da zasutemu najprej odkopljemo glavo; \u010de je to mogo\u010de in seveda takoj sprostimo in o\u010distimo dihalno pot. \u010ce ni znakov \u017eivljenja, o\u017eivljajmo, \u0161e preden je odkopan preostali del telesa<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Oskrbimo po\u0161kodbe, zavarujemo pred mrazom<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"font-size:100%;\"><a onblur=\"try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}\" href=\"http:\/\/2.bp.blogspot.com\/_T-5uTDzaJ5E\/SYY5BPkFYjI\/AAAAAAAAIq4\/gkllT6yU1Uc\/s1600-h\/kot6.JPG\"><img decoding=\"async\" id=\"BLOGGER_PHOTO_ID_5297984705168499250\" style=\"margin: 0px auto 10px; display: block; width: 400px; cursor: pointer; height: 300px; text-align: center;\" alt=\"\" src=\"http:\/\/2.bp.blogspot.com\/_T-5uTDzaJ5E\/SYY5BPkFYjI\/AAAAAAAAIq4\/gkllT6yU1Uc\/s400\/kot6.JPG\" border=\"0\" \/><\/a><br \/><\/span><span style=\"font-size:100%;\">Ko nekoga po\u0161ljemo po pomo\u010d oz kli\u010demo 112, mora sporo\u010dilo o nesre\u010di vsebovati naslednje podatke:<br \/><\/span><\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Kdo je po\u0161kodovanec<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Kaj se je zgodilo<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Kje se je zgodilo<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Kdaj se je zgodila nesre\u010da<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Kak\u0161no je stanje in \u0161tevilo ponesre\u010dencev<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Razmere (vreme, mo\u017enost pristanka helikopterja,..)<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Kdo obve\u0161\u010da o nesre\u010di.<br \/><\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"font-size:100%;\">Mednarodni klic na pomo\u010d-SOS:<br \/><\/span><\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">KLIC: \u0161est znamenj na minuto s presledki po 10 sekund, sledi minuta premora in nato klic ponovimo<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">ODGOVOR: tri znamenja na minuto s presledki po 20 sekund, sledi minuta premora, nato odgovor ponavljamo dokler ne vzpostavimo stika s klico\u010dim<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"font-size:100%;\">Telefonske \u0161tevilke v tujini:<br \/><\/span><\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">helikoptersko re\u0161evanje v Italiji 118<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">helikoptersko re\u0161evanje v Franciji 122<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">helikoptersko re\u0161evanje v \u0160vici 117<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">helikoptersko re\u0161evanje v Avstriji 144<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"font-size:100%;\">Znak helikopterju z eno roko v obliki \u010drke N za &#8221;No&#8221; pomeni: Ne. Ne pristati. Obe roki v zraku v obliki \u010drke Y za &#8221;Yes&#8221; pomenita: Na pomo\u010d! Prosim pristanite!<br \/><\/span><\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">za pristanek je potreben vodoraven prostor 30 x 30 metrov, v okolici pa v premeru 100 metrov ne sme biti nobenih ovir<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">pred pristankom je potrebno odstraniti vse predmete, ki bi jih lahko vrtinec pristajajo\u010dega helikopterja potegnil v zrak oziroma v eliso<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">pristajajo\u010di helikopter usmerja oseba , obrnjena s hrbtom proti vetru v polo\u017eaju &#8221;Yes&#8221; (obe roki iztegnjeni navzgor)<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">ko helikopter pristane, se mu lahko pribli\u017eamo le od spredaj in na znak pilota<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"font-size:100%;\"><a onblur=\"try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}\" href=\"http:\/\/4.bp.blogspot.com\/_T-5uTDzaJ5E\/SYY4eQ6CUOI\/AAAAAAAAIp4\/QX9YRxIS9yU\/s1600-h\/100_2830.jpg\"><img decoding=\"async\" id=\"BLOGGER_PHOTO_ID_5297984104233586914\" style=\"margin: 0px auto 10px; display: block; width: 400px; cursor: pointer; height: 267px; text-align: center;\" alt=\"\" src=\"http:\/\/4.bp.blogspot.com\/_T-5uTDzaJ5E\/SYY4eQ6CUOI\/AAAAAAAAIp4\/QX9YRxIS9yU\/s400\/100_2830.jpg\" border=\"0\" \/><\/a><br \/><\/span><span style=\"font-size:100%;\">Kako ukaniti plaz?<br \/><\/span><\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Branje ustrezne literature<br \/><\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Uporaba spletnih strani<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Teletekst<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Kontakt s tistimi, ki so bili tam pred kratkim<br \/><\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Naravna znamenja. Dober pokazatelj so okoli\u0161ki sve\u017ei plazovi, pokanje in sesedanje snega (klo\u017ee) tik nad ali pod gazjo, mo\u010dnej\u0161i veter, vse bolj intenzivno sne\u017eenje<br \/><\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Prepoznava plazovitega pobo\u010dja<br \/><\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"font-size:100%;\">Praviloma:<br \/><\/span><\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Na strminah do 10 stopinj naklona ne pri\u010dakujemo plazu<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Na pobo\u010dju z naklonom 10 do 20 stopinj se plaz spro\u017ei le redkokdaj<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Najve\u010d plazov pro\u017eimo na vesinah, katerih naklon je med 20 in 50 stopinjami<br \/><\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Strmina med 50 in 60 stopinjami je zelo nevarna, plazovi pa se hitro ulete in zato niso posebno veliki<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Strmina nad 60 stopinj se \u017ee sproti med sne\u017eenjem sneg usipa. <\/span><\/li>\n<\/ul>\n<div style=\"text-align: center;\"><span style=\"font-size:100%;\">Graf:<\/p>\n<p><a onblur=\"try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}\" href=\"http:\/\/2.bp.blogspot.com\/_T-5uTDzaJ5E\/SYY1zu6zd2I\/AAAAAAAAIoo\/Sshfxet1mjE\/s1600-h\/graf.jpg\"><img decoding=\"async\" id=\"BLOGGER_PHOTO_ID_5297981174532241250\" style=\"margin: 0px auto 10px; display: block; width: 317px; cursor: pointer; height: 259px; text-align: center;\" alt=\"\" src=\"http:\/\/2.bp.blogspot.com\/_T-5uTDzaJ5E\/SYY1zu6zd2I\/AAAAAAAAIoo\/Sshfxet1mjE\/s400\/graf.jpg\" border=\"0\" \/><\/a><br \/><\/span><\/div>\n<p><span style=\"font-size:100%;\">Vseskozi pa se moramo imeti v glavi:<br \/><\/span><\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Sta ta del pobo\u010dja oziroma oblika povr\u0161ja plazovita<br \/><\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Ali lahko plaz spro\u017eimo sami, ali ga lahko prinese od drugod<br \/><\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Kam nas bo odnesel plaz, kak\u0161ne so ovire na poti<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Kako vreme vpliva na stabilnost sne\u017ene odeje<br \/><\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Ali obstaja varnej\u0161a pot<br \/><\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Skozi vso turo preizku\u0161ajmo sne\u017eno odejo. Veliko povedo \u017ee sledi, ki jih pu\u0161\u010damo (trdnost, debelina, zgradba vrhnjih plasti, klo\u017ee,\u2026). Poi\u0161\u010demo primerno mesto za preizkus stabilnosti sne\u017ene odeje. Naklon naj bo ve\u010dji od 30\u00b0 in \u010dim bli\u017eje sumljivemu pobo\u010dju <\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"font-weight: bold;font-size:100%;\" >Preizkus stabilnosti sne\u017ene odeje<\/span><span style=\"font-size:100%;\"><br \/><\/span><span style=\"font-size:100%;\">Preizkus je osamitev (lo\u010ditev od okolice) dela sne\u017ene odeje, ki nam brez povezav<br \/><\/span><span style=\"font-size:100%;\">z okolico poka\u017ee kako so zgornje plasti spojene s spodnjimi ali s podlago.<br \/><\/span><span style=\"font-size:100%;\">Izhajajo\u010d iz podatkov sne\u017enega profila ocenimo, kje je mo\u010d ra\u010dunati na trganje<br \/><\/span><span style=\"font-size:100%;\">plazov. Metode za ocenjevnje nevarnosti plazov: <\/span><span style=\"font-size:100%;\">NORVE\u0160KA, \u0160VICARSKA<br \/><\/span><span style=\"font-size:100%;\">-kdaj, kje (naklon in smer pobo\u010dja) in kolikokrat opravimo preizkus (ca 300-500m vi\u0161inske razlike)<\/p>\n<p><\/span><span style=\"font-weight: bold;font-size:100%;\" >Norve\u0161ka metoda<\/span><span style=\"font-size:100%;\"><br \/><\/span><span style=\"font-size:100%;\">\u2022 oblika \u2013trapez, mere 80x60x20 cm (slika)<br \/><\/span><span style=\"font-size:100%;\">\u2022 Globina pravokotno na sne\u017eno odejo,<br \/><\/span><span style=\"font-size:100%;\">do nevarne plasti<br \/><\/span><span style=\"font-size:100%;\">\u2022 Z zlomljeno lopato potegnemo plasti nad<br \/><\/span><span style=\"font-size:100%;\">nevarno plastjo; \u010de je ta plast globlje, prej<br \/><\/span><span style=\"font-size:100%;\">odstranimo del zgornjih plasti.<br \/><\/span><span style=\"font-size:100%;\">\u2022 <span style=\"font-weight: bold;\">Lopata ne sme prijeti v plast pod nevarno!!!<\/span><\/p>\n<p><a onblur=\"try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}\" href=\"http:\/\/3.bp.blogspot.com\/_T-5uTDzaJ5E\/SYY1zzr_prI\/AAAAAAAAIow\/uuRqe7XwH7A\/s1600-h\/graf1.jpg\"><img decoding=\"async\" id=\"BLOGGER_PHOTO_ID_5297981175812302514\" style=\"margin: 0px auto 10px; display: block; width: 282px; cursor: pointer; height: 205px; text-align: center;\" alt=\"\" src=\"http:\/\/3.bp.blogspot.com\/_T-5uTDzaJ5E\/SYY1zzr_prI\/AAAAAAAAIow\/uuRqe7XwH7A\/s400\/graf1.jpg\" border=\"0\" \/><\/a><\/p>\n<p><\/span><span style=\"font-size:100%;\">Ko se klada spro\u017ei (v\u010dasih se to zgodi \u017ee med samim prerezo \u2013 zelo nevarno) nam poka\u017ee stopnjo nevarnosti). Obi\u010dajno ima lopata tudi barvne oznake. Ko kon\u010damo s preizkusom, luknjo zasujemo.<br \/><\/span><span style=\"font-size:100%;\"><span style=\"font-weight: bold;\">\u0160vicarska metoda<\/span> (uporablja, se predvsem pri ve\u010djih skupinah \u010de se ho\u010demo natan\u010dno prepri\u010dati o trdnostni sne\u017ene odeje)<\/p>\n<p><a onblur=\"try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}\" href=\"http:\/\/4.bp.blogspot.com\/_T-5uTDzaJ5E\/SYY1z9co3fI\/AAAAAAAAIpI\/-ZtcF-MOrHQ\/s1600-h\/%C3%85%C2%A1v+metoda.jpg\"><img decoding=\"async\" id=\"BLOGGER_PHOTO_ID_5297981178432249330\" style=\"margin: 0px auto 10px; display: block; width: 369px; cursor: pointer; height: 253px; text-align: center;\" alt=\"\" src=\"http:\/\/4.bp.blogspot.com\/_T-5uTDzaJ5E\/SYY1z9co3fI\/AAAAAAAAIpI\/-ZtcF-MOrHQ\/s400\/%C5%A1v+metoda.jpg\" border=\"0\" \/><\/a><br \/><\/span><span style=\"font-size:100%;\">\u2022 Kvadrasta sne\u017ena klada \u2013 preizkus &#8221;Rutschblocktest&#8221; s povr\u0161ino 3m\u00b2mere (2-3m \u0161irino x 1,5 m ja\u0161ek v vi\u0161ino pobo\u010dja; \u0161irina ja\u0161ka 0,5m<br \/><\/span><span style=\"font-size:100%;\">\u2022 do tal ali najmanj 2 m<br \/><\/span><span style=\"font-size:100%;\">\u2022 Oblika pravokotni blok (spodnja ploskev je navpi\u010dna, od strani navzgor v pobo\u010dje dva kanala \u0161irine 0,5m (slika)<br \/><\/span><span style=\"font-size:100%;\">\u2022 Zgornjo plast lo\u010dimo z vrvjo ali konico smu\u010dke (najprej \u017eagamo do sumljive plasti, nakar sledi obremenitev (tabela):<\/p>\n<p><a onblur=\"try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}\" href=\"http:\/\/2.bp.blogspot.com\/_T-5uTDzaJ5E\/SYY13A15vCI\/AAAAAAAAIpQ\/fiSR0ktR9Xw\/s1600-h\/tabela.jpg\"><img decoding=\"async\" id=\"BLOGGER_PHOTO_ID_5297981230883126306\" style=\"margin: 0px auto 10px; display: block; width: 400px; cursor: pointer; height: 193px; text-align: center;\" alt=\"\" src=\"http:\/\/2.bp.blogspot.com\/_T-5uTDzaJ5E\/SYY13A15vCI\/AAAAAAAAIpQ\/fiSR0ktR9Xw\/s400\/tabela.jpg\" border=\"0\" \/><\/a><\/p>\n<p><\/span><span style=\"font-size:100%;\">Pri pre\u010daknju nevarnih mest si dobro ogledamo in \u010de je mo\u017eno jih pre\u010dkajmo rahlem spustu!<br \/><\/span><span style=\"font-size:100%;\">Pomembno; pred pre\u010dkanjem: odpnemo varovalne pa\u0161\u010dke na smu\u010dah, snamemo roke iz pa\u0161kov na palicah, odpnemo pritrdilne pa\u0161\u010dke nahrbtnika, ki je pripet okoli pasu, zapnemo si jakno.<br \/><\/span><span style=\"font-size:100%;\">Tveganje lahko precej zmanj\u0161amo, \u010de upo\u0161tevamo zgornja dejstva in seveda \u010de je varnostna razdalja dovolj velika; \u0161irina sumljivega pobo\u010dja (vsaj 10-15m). \u010cez plazovito obmo\u010dje gremo \u010dimhitreje; v rahlem spustu in posami\u010dno, drugi pa so opazovalci. Prav tako pri spustu. V pomo\u010d so nam vse naravne ovire, ki bi lahko ovirale plaz, pot pa, \u010de je mogo\u010de, speljemo preko polo\u017enej\u0161ega pobo\u010dja. V ve\u010dini primerov spro\u017eimo plaz sami (le redki usodni plazovi se spro\u017eijo sami), lahko tudi s skakanjem, smu\u010danjem, vpitjem\u2026Posledice plazov so lahko zelo hude, tudi \u010de ne ostanemo v plazovini in nas &#8221;le&#8221; nosi. Posku\u0161ajmo se prebiti na bok plazu, zgrabiti trdno oporo, delati plavalne gibe, napraviti tik pred zaustavitvijo pred obrazom prostor za dihanje. Zato \u0161e enkrat, zimska sveta Trojica (\u017eolna, lopata in sonda) naj bo sestavni del opreme vsakega turnega smu\u010darja in ostalih ljubiteljev zasne\u017eenih gora. Pa \u0161e nekaj pogostih modrosti:<br \/><\/span><\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">\u010ce je snega malo, ni nobene nevarnosti za plaz. Prav v zimah z malo snega lahko v bli\u017eini tal nastane plast globinskega sre\u017ea<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Pri nizkih temperaturah ni plazu. To velja le po koncu odjuge. V visoki zimi pa pomeni mrzlo vreme po\u010dasno preobrazbo in s tem utrditev sne\u017ene odeje<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">V gozdu smo varni pred plazovi. Dr\u017ei, a le tam, kjer je gostota odraslih dreves zadovoljiva in nad nami ni obse\u017enih, odprtih in nepora\u0161\u010denih strmali<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Stara smu\u010dina ali gaz zagotavlja varnost. Dale\u010d od tega. Vremenske spremembe povzro\u010dajo hitre spremembe tudi v sne\u017eni odeji in to na zelo kratkih razdaljah. Enako velja za \u017eivalske sledi: tudi divjad pogine v plazovih<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Nov sneg je po dveh ali treh dneh \u017ee toliko predelan, da trdnost in s tem nosilnost zado\u0161\u010data za varno gibanje. Sploh ne, veliko je odvisno od tega kak\u0161no je bilo vreme v dneh po sne\u017eenju<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Pok v sne\u017eni odeji, ter morebitne razpoke na povr\u0161ini sne\u017ene odeje pomenijo, da se ta seseda in s tem utrjuje. Nasprotno, to je znamenje velike nevarnosti pro\u017eenja plazov, saj ka\u017ee, da so se sile v sne\u017eni odeji poru\u0161ile in obremenitev spremenila.<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"font-size:100%;\"><a onblur=\"try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}\" href=\"http:\/\/1.bp.blogspot.com\/_T-5uTDzaJ5E\/SYY4e08p0EI\/AAAAAAAAIqQ\/mnUdxn9v-gQ\/s1600-h\/100_6136.jpg\"><img decoding=\"async\" id=\"BLOGGER_PHOTO_ID_5297984113908240450\" style=\"margin: 0px auto 10px; display: block; width: 400px; cursor: pointer; height: 267px; text-align: center;\" alt=\"\" src=\"http:\/\/1.bp.blogspot.com\/_T-5uTDzaJ5E\/SYY4e08p0EI\/AAAAAAAAIqQ\/mnUdxn9v-gQ\/s400\/100_6136.jpg\" border=\"0\" \/><\/a><br \/><\/span><span style=\"font-size:100%;\"><span style=\"font-weight: bold;\">Druge nevarnosti<\/span><br \/><\/span><\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"font-size:100%;\"><span style=\"font-weight: bold;\">Zdrs oziroma padec<\/span>. Prepre\u010dimo ga s pravilnim gibanjem, nujna je dobra telesna pripravljenost. Korak mora biti zanesljiv. V primeru da stopamo nezanesljivo, se zapletamo z derezami, se raj\u0161i ustavimo, spo\u010dijmo in nato nadaljujmo. Bodimo pozorni na teren po katerem hodimo. Na ravninah so nevarne s snegom prekrite luknje, ki jih ne vidimo in kamor lahko pademo. Pazljivi moramo na mesta ob skalah, da ne zdrsnemo v po\u010d, ki je zametena. Za zlom je nevaren spomladanski sneg, posebno pri sestopu. Pri hoji z derezami pazimo, da se ne zataknemo ob drugo nogo (gama\u0161e!), da se ne zapletemo v ru\u0161evje, kline, jeklenice\u2026<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"font-size:100%;\"><a onblur=\"try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}\" href=\"http:\/\/4.bp.blogspot.com\/_T-5uTDzaJ5E\/SYY5Bum54NI\/AAAAAAAAIrY\/QQVAVQ2ibUA\/s1600-h\/DSCF1462+%28Small%29.JPG\"><img decoding=\"async\" id=\"BLOGGER_PHOTO_ID_5297984713501827282\" style=\"margin: 0px auto 10px; display: block; width: 400px; cursor: pointer; height: 300px; text-align: center;\" alt=\"\" src=\"http:\/\/4.bp.blogspot.com\/_T-5uTDzaJ5E\/SYY5Bum54NI\/AAAAAAAAIrY\/QQVAVQ2ibUA\/s400\/DSCF1462+%28Small%29.JPG\" border=\"0\" \/><\/a><\/span> <\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"font-size:100%;\"><span style=\"font-weight: bold;\">Padajo\u010de kamenje<\/span>. Ve\u010dja nevarnost je spomladi, ko se \u010dez dan temperature dvignejo. Ob snegu se padajo\u010de kamenje slab\u0161e sli\u0161i. Opozorilo je lahko kamenje na ali ob na\u0161i poti<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\"><span style=\"font-weight: bold;\">Mraz<\/span>. Zmrzline so najpogostej\u0161e na okon\u010dinah. Nastanek pospe\u0161ijo slaba pripravljenost, iz\u010drpanost, slaba izolacija, slaba prekrvljavenost, po\u0161kodbe\u2026 Znaki? Ko\u017ea je hladna, brez ob\u010dutkov, barva se kasneje spreminja, zna\u010dilni so mehurji. Ukrepi? Po\u0161kodovanca \u010dim prej za\u0161\u010ditimo, \u010de se da prenesemo na toplo. Zmrzlino sterilno povijemo tako kot rano in imobiliziramo. Ogrevanje mora biti nujno v vodi (40 stopinj). Ta na\u010din je bolj bole\u010d od postopnega ogrevanja, vendar bolj\u0161i, zato damo po\u0161kodovancu tableto proti bole\u010dinam. Piti mu damo tople napitke. Po ogrevanju ne sme ve\u010d hoditi. Obvezen pregled pri zdravniku. Zmrzlin ne smemo drgniti s snegom, ogrevati, \u010de obstaja mo\u017enost ponovnega zmrznjenja ali zmrzlin, \u010de je po\u0161kodovani tudi podhlajen.<br \/><\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\"><span style=\"font-weight: bold;\">Podhladitev<\/span>. To je po\u0161kodba celega organizma zaradi mraza. Telo ne more ve\u010d nadome\u0161\u010dati izgubljene toplote, \u010de je temperatura jedra telesa ni\u017eja od 35 stopinj. Dejavniki, ki pospe\u0161ijo nastanek podhladitve so iz\u010drpanost, dehidracija, psiholo\u0161ki dejavniki, neprimerna za\u0161\u010dita, po\u0161kodbe, bolezni, alkohol, zdravila, starost\u2026 pri blagi podhladitvi (temperatura nad 30-32 stopinj) so \u017eivljenske funkcije ohranjene, po\u0161kodovani je lahko zaspan, apati\u010den, zmeden, drgeta, ima kurjo polt, bledo, hladno ko\u017eo, pospe\u0161eno bitje srca in dihanje. Za\u0161\u010ditimo ga pred nadaljnjim ohlajevanjem ( Hieblerjev omot), piti mora tople napitke, ne sme se sam gibati, ne smemo ga aktivno ogrevati, obzirno ga moramo prepeljati v bolnico, tudi \u010de se dobro po\u010duti. Pri hudi podhladitvi ( temperatura pod 30-32 stopinj) najprej ocenimo vitalne funkcije (zavest, dihanje, pulz), ki so motene ali ugasle. Ko\u017ea po\u0161kodovanca je bleda in hladna, zenice so \u0161iroke, pulz po\u010dasen, slabo tipljiv. Prva pomo\u010d je \u010dim manj premikanja in takoj\u0161nja za\u0161\u010dita (Hieblerjev omot), takoj\u0161nje o\u017eivljanje, \u010de ni vitalnih znakov. O\u017eivljanje je po\u010dasno in je smiselno tudi po ve\u010d urah od zastoja srca. Obzirnost ima prednost pred hitrostjo.<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\"><span style=\"font-weight: bold;\">Opasti<\/span>. Posebej so pogoste v zimah bogatih s snegom. Previdni moramo biti predvsem na grebenih in vrhovih.<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"font-size:100%;\"><a onblur=\"try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}\" href=\"http:\/\/4.bp.blogspot.com\/_T-5uTDzaJ5E\/SYY6ECbflvI\/AAAAAAAAIr4\/QpNCCiTMacU\/s1600-h\/100_6277+%28Large%29.jpg\"><img decoding=\"async\" id=\"BLOGGER_PHOTO_ID_5297985852694042354\" style=\"margin: 0px auto 10px; display: block; width: 400px; cursor: pointer; height: 267px; text-align: center;\" alt=\"\" src=\"http:\/\/4.bp.blogspot.com\/_T-5uTDzaJ5E\/SYY6ECbflvI\/AAAAAAAAIr4\/QpNCCiTMacU\/s400\/100_6277+%28Large%29.jpg\" border=\"0\" \/><\/a><br \/><\/span><span style=\"font-weight: bold;font-size:100%;\" >NASVETI:<\/span><span style=\"font-size:100%;\"><br \/><\/span><\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">V gore se odpravimo fizi\u010dno in psihi\u010dno dobro pripravljeni<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Na turo se seveda dobro pripravimo; na\u010drtovanje ture, primerna obleka in oprema, letni \u010das, \u2026obna\u0161anje v gorah<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Ne podcenjujmo sebe, goro, nevarnosti in vremena<br \/><\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"font-size:100%;\">Pa varno hojo in smuko vam \u017eelim<\/p>\n<p><\/span><span style=\"font-size:100%;\"><span style=\"font-weight: bold;\">4. INTERNETNE POVEZAVE<\/span>:<br \/><\/span><span style=\"font-size:100%;\"><span style=\"font-weight: bold;\">Trenutne razmere<\/span>:<br \/><\/span><\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"font-size:100%;\"><a style=\"color: rgb(255, 0, 0);\" href=\"http:\/\/www.turni-klub-gora.si\/\">Turni klub Gora<\/a><br \/><\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\"><a style=\"color: rgb(255, 0, 0);\" href=\"http:\/\/www.pzs.si\/forum\/index.php?sid=ab33a3b06d25010563fac3f1a673479b\">Forum PZS<\/a><br \/><\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\"><a style=\"color: rgb(255, 0, 0);\" href=\"http:\/\/www.aokranj.com\/\">AO Kranj<\/a><\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\"><a style=\"color: rgb(255, 0, 0);\" href=\"http:\/\/www2.arnes.si\/%7Emcuder\/ture_dnevnik.html\">Marijana&amp;Marko<\/a><\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"font-size:100%;\"><span style=\"font-weight: bold;\">Vreme in nevarnosti sne\u017enih plazov<\/span>:<\/span><span style=\"font-size:100%;\"><br \/><\/span><\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"font-size:100%;\"><a style=\"color: rgb(255, 0, 0);\" href=\"http:\/\/www.gore-ljudje.net\/vsebina\/vreme\/\">vreme po Sloveniji<\/a><br \/><\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\"><a style=\"color: rgb(255, 0, 0);\" href=\"http:\/\/www.arso.gov.si\/vreme\/napovedi%20in%20podatki\/snegraz.html\">sne\u017ene razmere<\/a><br \/><\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\"><a style=\"color: rgb(255, 0, 0);\" href=\"http:\/\/www.regione.fvg.it\/asp\/newvalanghe\">Zahodni Julijci, Karnijske Alpe <\/a><br \/><\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\"><a style=\"color: rgb(255, 0, 0);\" href=\"http:\/\/www.aineva.it\/\">Italija po regijah <\/a><br \/><\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\"><a style=\"color: rgb(255, 0, 0);\" href=\"http:\/\/www.lawine.at\/\">Avstrija <\/a><br \/><\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\"><a style=\"color: rgb(255, 0, 0);\" href=\"http:\/\/www.avalanche-center.org\/Bulletins\">S<\/a><a style=\"color: rgb(255, 0, 0);\" href=\"http:\/\/www.avalanche-center.org\/Bulletins\">lovenija, ostale dr\u017eave<\/a><br \/><\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"font-size:100%;\"><span style=\"font-weight: bold;\">5.VIRI IN LITERATURA<\/span>:<br \/><\/span><\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Igor Jen\u010di\u010d, Slovenija, Turnosmu\u010darski vodnik<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Andra\u017e Poljanec, Turni smuki<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Vladimir Habjan, Zimski vzponi v slovenskih gorah<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">France Male\u0161i\u010d, Spomin in opomin gora<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Pit Schubert, Nevarnost v gorah<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Jani Bele, Proti vrhovom<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">PZS, Vodni\u0161ki u\u010dbenik<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Bine Mla\u010d, Oprema za gore in stene<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Jo\u017ee Drab, Gorni\u0161ki priro\u010dnik<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">PZS, Alpinisti\u010dna \u0161ola<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">Stojan Burnik, Turno smu\u010danje, plezanje v snegu in ledu<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size:100%;\">France Male\u0161i\u010d, Spomin in opomin gora<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"font-size:100%;\">Za pomo\u010d pri \u010dlanku se zahvaljujem Francoskemu alpinistu.<\/span> <\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Turno smu\u010danje je ena najlep\u0161ih dejavnosti kar jih lahko po\u010dnemo v gorskem svetu. Z njim se lahko primerjajo samo trenutki, ki jih pre\u017eivim s svojo Petro. Da pa bom lahko \u0161e ogromno \u010dasa s Petro, je potrebno poskrbeti za nekaj dejavnikov, kot so oprema, varnost\u2026 In ker sem v zadnjih dveh tednih do\u017eivel dva \u0161okantna &hellip;<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-107","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-uncategorized","entry entry-center"],"post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/107","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=107"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/107\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=107"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=107"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=107"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}