{"id":1949,"date":"2010-06-29T09:08:08","date_gmt":"2010-06-29T07:08:08","guid":{"rendered":"http:\/\/www.lukazoja.si\/?p=1949"},"modified":"2010-06-29T09:08:08","modified_gmt":"2010-06-29T07:08:08","slug":"lojzetovo-porocilo-iz-balatona-objavljeno-na-tekaskem-forumu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.lukazoja.si\/?p=1949","title":{"rendered":"Lojzetovo poro\u010dilo iz Balatona, objavljeno na teka\u0161kem forumu"},"content":{"rendered":"<p>Ker mnogi ne prebirate <a href=\"http:\/\/www.tekaskiforum.net\">Teka\u0161kega foruma<\/a>, sem prekopiral njegovo poro\u010dilo. Selektor je dokazal, da tako kot te\u010de tudi pi\u0161e. \u010ceprav je definitivno pisal pod vplivom opojnih substanc, mu to ne gre \u0161teti v slabo, saj vemo, oziroma se tako govori,\u00a0da je ve\u010dina najve\u010djih pisateljskih del nastajala v \u010dudnih okoli\u0161\u010dinah.<\/p>\n<p style=\"text-align: left;\"><em>Kon\u010dno \u0161e moje poro\u010dilo. Ker sem najstarej\u0161emu sinu obljubil motoristi\u010dni izlet v Dolomite, \u010de bo uspeh v gimnaziji primeren, sem moral najprej izpolniti obljubo.<br \/>\nEdo je podrobno opisal tekmo s strani suporta, sam bom poizku\u0161al opisati vse skupaj \u0161e s svoje strani &#8211; strani teka\u010da.<br \/>\nKo sem se jeseni po prihodu iz IM na Havajih odlo\u010dil, da bo za nekaj \u010dasa triatlona dovolj in se vrnil k svoji prvi &#8220;ljubezni&#8221; teku, ki mi vzame predvsem manj \u010dasa, sem to storil z namenom, da se poizkusim na malce dalj\u0161ih razdaljah. Nekih rezultatskih ciljev nisem imel, \u017eelel sem le videti, kako dale\u010d zmorem. Najprej sem si vzel mesec dni po\u010ditka, prebral vse, kar sem uspel najti na spletu, kupil cel kup literature, spra\u0161eval&#8230; in na koncu sem razmi\u0161ljal le \u0161e o tem. Povsem me je prevzel ultra tek.<br \/>\nPriprave:<br \/>\nNovembra sem za\u010del s treningi, ki sem jih stopnjeval do konca decembra, \u0161el k Predragu v Istro na Promo 54km v zimskih razmerah in v copatih za gorski tek &#8220;pokasiral&#8221; stresni zlom na nogi &#8211; 1.napaka.<br \/>\nTeka\u0161ko sem po\u010dival \u0161tiri tedne in \u017ee skoraj obupal nad udele\u017ebo na zimski izvedbi Trans Slovenije pa sem se po 14 dneh treninga vseeno odlo\u010dil, da poizkusim. Vse se je sre\u010dno iz\u0161lo, a po tednu dni sem se s prijateljem Brunom odpravil na dru\u017einski dopust na Kanarske, kjer sem z njim &#8220;pametno&#8221; treniral na polno (kolo in tek, namesto da bi po\u010dival), saj se je pripravljal na IM Kitajska. Po prihodu domov vneta pokostnica, cel mesec brez teka, terapije, ma\u017ee, magnetna resonanca\u2026 &#8211; 2.napaka in z njo sem se poslovil od svoje prve 100ke nekje v Italiji.<br \/>\nPrvega aprila sem se za\u010del pripravljati na Ultrabalaton. Vse je \u0161lo dobro, mogo\u010de celo predobro, 10 treningov tedensko (2&#215;30+, 1xhribi, enkrat tempo tek, ostalo pa zgodnji jutranji relaksacijsko \u2013 u\u017eiva\u0161ki teki), na trojkah z Ne\u017eo in Bo\u0161tjanom smo obranili lansko zmago, v Radencih sem poleg Ne\u017ee tekel 2.56 resni\u010dno z lahkoto, kar razganjalo me je, potem pa prehlad, ki me je polo\u017eil za 10 dni. Telo si vzame, kar potrebuje in to je bil po\u010ditek, ki mu ga sam nisem privo\u0161\u010dil \u017ee 7 tednov &#8211; 3.napaka.<br \/>\nKasneje sem opravil \u0161e nekaj zaklju\u010dnih treningov, \u010deprav je forma malce padla in opravil standardni tapering in carboloading, ki sem ju navajen od IM.<br \/>\nLogisti\u010dne priprave na tekmo smo skupaj z ekipo (Edo, Medo in Bo\u0161tjan) vzorno opravili \u017ee doma, tako da je bilo \u017ee ob prihodu v Tihany vse pripravljeno na tekmo. Ve\u010der pred tekom smo opravili le \u0161e kraj\u0161i posvet, druga\u010de pa smo v glavnem kofetkali in se dru\u017eili z Du\u0161anom M. in njegovo ekipo, po\u017eirali zanimive zgodbe iz prete\u010denih ultra tekov \u2013 res je legenda, po\u010divali in navijali za na\u0161e nogometa\u0161e.<br \/>\nTekma:<br \/>\nOdlo\u010den sem bil 100%! \u010ceprav sem \u010dutil malce nezaupanja tudi pri svojih najbli\u017ejih, \u010de\u0161 IM traja \u00bble\u00ab 10 ur, tu pa se bo Ultrabalaton \u0161ele resni\u010dno za\u010del\u2026 sem imel v glavi tudi Du\u0161anove besede: \u00bb\u010ce pride\u0161 \u010dez polovico, se ne odstopi!\u00ab. Bo\u0161tjan je bil modro tiho, a je v cilju vseeno priznal, da ni verjel, da se bo iz\u0161lo. Na vsak na\u010din sem si \u017eelel videti cilj, kakorkoli \u2013 odstopil bi le, \u010de bi me huda po\u0161kodba ne pustila naprej. Toliko treninga zgodaj pred slu\u017ebo, odrekanj, toliko vsega, doma\u010di in prijatelji, ki navijajo zame, tak\u0161na ekipa, ki je ne gre razo\u010darati (pa \u0161e Edo je obljubil, da gre kon\u010dno na maraton, \u010de pridem skoz), a po\u0161teno povem, da sem se v podzavesti bal, da je to zame preve\u010d, da ne bom zmogel, saj ve\u010d kot Logarske pred 4 leti \u0161e nisem zmogel prete\u010di ipd \u2013 milijon vzrokov proti, vendar \u017eelja je bila ogromna!<br \/>\nIn za\u010deli smo. Tek dobrih 5 min\/km po planu, vsake pol ure 3 min hoje (ohlajevanje, hrana, pija\u010da). Tako sem \u017eelel vse do Balatonboglarja na polovici. In &#8211; visok utrip. \u017div\u010dnost in strah! \u00bbUmiri se!\u00ab sem si prigovarjal in po\u010dasi se je utrip spustil na \u017eelenih 130unm. Prav lepo je \u0161lo tja do 50 &#8211; 60km, tam pa soparno, ni\u010d se ni dogajalo, spremljevalnega vozila nisem videl 2 uri in prva kriza. Kak\u0161na kriza pri maratonu 3.40? Te\u017eko bo, na to sem bil pripravljen, a ne \u0161e zdaj. A sem pre\u017eivel. Po poro\u010dilih od doma sem se gibal okrog (\u0161e danes ne vem to\u010dno: 7,8,9 mesta \u2013 Edo, moj prvi motivator in pomo\u010dnik na kolesu je prilagajal trenutno uvrstitev glede na moje zana\u0161anje po progi \u2013 car si!!!). In mojih prvih 100 v devetih urah in glavna postaja na 111.8 km v cca 10.10, kjer sem dohitel tudi legendo ultramaratona \u0161t. 100, Bogar Janosa, ki me je kljub o\u010ditni utrujenosti, ki mu je kasneje kljubovala k odstopu, glasno spodbujal. Potem sem si vzel dalj\u0161i po\u010ditek za celo skledo ri\u017ea in dalj\u0161o hojo. Kasneje sem imel plan napredovati cca 8 km\/h in sicer z 10min po\u010dasnega teka in 5min hoje izmenjaje, dokler bo \u0161lo. Vsakega od preostalih petih pribli\u017eno 20km odsekov sem razdelil na 10 delov (cca 2km oz. 15min) in si vedno znova postavljal izklju\u010dno etapne cilje. Tako je \u0161lo la\u017eje. Vendar pravega plana ni bilo, nisem imel od kje \u010drpati, tudi pribli\u017eno se mi ni sanjalo, kako se bom po\u010dutil fizi\u010dno in kaj bo s psiho, se bom za\u010del izgubljati, bom \u00bbmoril\u00ab ljudi okrog sebe, kot Robi\u010d na svojih prvih ultra preizku\u0161njah, ali bo vse skupaj v mejah normale. Moji so skrbeli zame, da sem se redno prehranjeval in hidriral, \u010de sem zamujal je Edo \u017ee malce spremenil ton in glede na to, da mu resni\u010dno zaupam, se sploh nisem spu\u0161\u010dal v razprave. Kar je treba je treba. Sam sem le izbiral okuse, saj Powerbarov, Frutabel in ostalega \u00bbgrav\u017ea\u00ab nisem zmogel ve\u010d po\u017eirati, tako so me re\u0161evali z juho, majnimi kruhki s sirom, ananasom, marelicami, rozinami\u2026 Kmalu po polovici sem za\u010dutil bole\u010dino na notranji strani levega kolena. Vzel sem Naklofen in malce se je umirilo. Vedel pa sem, da ne smem preve\u010d \u00bbjamrat\u00ab, da se ne bi negativna energija naselila v moj tabor. \u010ce gledam nazaj, so bile to najbr\u017e nepotrebne skrbi, saj so moji kar kipeli od energije. Kadar smo pri\u0161li skupaj s spremljevalnim vozilom me je Medo (Senna mad\u017earskih labirintov) glasno spodbujal, nekaj metrov tekel z mano in mi prigovarjal. Kljub vsemu sem se po\u010dasi bli\u017eal krizi \u0161t.2. Menda me je bila polna cesta, po tiho sem pri\u010del dvomiti, glava je \u0161la drugam. Do mene je pri\u0161la novica, da je Du\u0161an odstopil, kasneje \u0161e, da je odstopil Miro in malce mi je za\u010delo postajati vseeno. Takrat so na sceno pri\u0161li moji. \u00bbNe\u017ea in Bof prideta k nam, te spodbujat in pomagat!\u00ab se dere Edo. Na 132km sta pri\u0161la \u0161e Du\u0161an in njegov zvesti spremljevalec Frenk, ki ga mimogrede poznam \u017ee skoraj 30 let, iz rokometnih \u010dasov v \u0160k.Loki in me spodbujala, kmalu zatem sem dohitel \u0161e \u0161t. 1, lanskoletnega zmagovalca Eusebia Bochonsa, ki je ves iz\u010drpan \u010disto po\u010dasi hodil po progi in morala se je dvignila. Za\u010dela je padati no\u010d, ob pomo\u010di Mateja sem se oblekel v toplej\u0161a obla\u010dila in ker se je ekipa pove\u010dala, se mi je tja do 200ga km na teku pridru\u017eil Bo\u0161tjan. V avto je na kopilotski sede\u017e sedla Ne\u017ea, ki je nekajkrat po par km prevzela tudi kolesarske zadol\u017eitve in pa nalogo glasne navija\u010dice. Ej, Ne\u017ea, \u010dudno da nima\u0161 \u0161e ve\u010d obo\u017eevalcev, ko zna\u0161 tako dobro lagat! A pomaga. Takrat vsaka malenkost pomaga! Z Bo\u0161tjanom sva napredovala standardno &#8211; 10min teka, 5min hoje &#8211; tako sem zopet ujel nek ritem in \u010deprav je bilo za videti najbr\u017e bolj ubogo, smo napredovali. Bole\u010dina v nogi se je za\u010dela pojavljati vse mo\u010dneje, zategovala me je tudi zadnja stegenska mi\u0161ica, a sta to re\u0161ila Medo, kar sredi proge, s kratko masa\u017eo in \u0161e en Naklofen, ki je bole\u010dino malce zameglil. Ker je Edo videl, da stanje ni najbolj\u0161e, je okrog 160km potegnil \u0161e zadnjega aduta: \u00bbLojz, tretji si!\u00ab. \u00bbNe seri, ni mogo\u010de, saj sem prehitel le dva\u00ab, sem mu odgovoril. \u00bbPreverjeno na dveh postajah in doma po internetu. Mal smo \u0161paral za hude \u010dase, zdaj pa gasa!\u00ab. Priznam, da me je po\u0161teno dvignilo. Obdobja teka so podalj\u0161evala na 11, 12 min in deli, namenjeni hoji so se za\u010deli skraj\u0161evati. Vsi so me spodbujali, kako dobro mi gre, da naj po klancu navzdol le malce pritisnem, saj je to moj teren ipd. Vzrok sem izvedel \u0161ele v cilju. Na okrep\u010devalnici na 173km je bil moj najbli\u017eji zasledovalec le par korakov za mano, a jaz ga seveda nisem opazil. In omerta moje ekipe je delovala. Nekajkrat med tekom sem vpra\u0161al, \u010de kaj vedo, kaj se dogaja za mano pa je Bof vedno dejal, da nas zanima le, kaj je pred nami in da naj se ne ukvarjam s tistimi iz ozadja. Edo pa, da je vse preveril in da ni nikjer nikogar. In je \u0161lo. Pri\u010delo se je daniti, Tihany je bil vedno bli\u017eje. Vedno bli\u017eje sem bil cilju, la\u017eje sem tekel in bolje sem se po\u010dutil. Na 207km, malo pred zadnjo okrep\u010devalnico se Edo pripelje do mene, takoj sem videl, da nekaj ni ok in mi re\u010de: \u00bb Mal smo ti lagali, mal prirejali, da bi te dvignili v najte\u017ejih trenutkih, ampak, ko si tolk bliz cilja ti pa moram povedat, da je par sto metrov za tabo \u010detrti.\u00ab Takrat se mi je v parih sekundah odvrtel cel film, vsi napori treningov, sobota, no\u010d na nedeljo, vse o \u010demer sem pisal in \u0161e mnogo drugega. Prosil sem ga le za po\u017eirek vode in mu rekel, naj se zapelje nazaj pogledat koliko je za mano. Preklopil sem v drug svet, v tistem trenutku je bil novi tempo dobrih 4 min\/km zame popoln sprint, vendar, \u010de sem pri\u0161el do 5 km pred ciljem na tretjem mestu, se brez boja ne bom predal. Lahko me prehiti, a kdorkoli je \u017ee, se bo moral po\u0161teno potruditi. Po dobrem kilometru Edo pridrvi za mano s kolesom in se dere: \u00bbNehaj, nehaj, \u017eenska \u0161tafeta je!\u00ab. Po mojem nama je obema po\u0161teno odleglo. Do cilja sem le \u0161e po\u010dasi odbrcal preostalih nekaj km, spustil predse mi\u010dno \u0161tafetno teka\u010dico in vesel, navdu\u0161en, presre\u010den pritekel v cilj obro\u010da okrog Blatnega jezera, kjer so me \u010dakali vsi moji, celotna Du\u0161anova ekipa in Miro R.<br \/>\nSkupaj smo se veselili uspeha, videl sem, da je bil tudi Miro, kljub svojemu odstopu resni\u010dno vesel z mano in tudi tak\u0161ni trenutki dajo \u010dloveku novih mo\u010di. Te\u017eak, a po\u0161ten in lep je ultra tek!<br \/>\nNapisal bom \u0161e nekaj, \u010desar obi\u010dajno nih\u010de ne napi\u0161e, temno stran, do\u017eivel pa jo je najbr\u017e \u017ee marsikdo. Imel sem \u017ee vse mogo\u010de izku\u0161nje, a tako hude \u0161e ne. Po prihodu v apartma, ko so me za silo oprali in polo\u017eili v posteljo, smo storili ogromno napako. Ni\u010d nisem niti jedel, niti pil, kaj \u0161ele, da bi spil kak\u0161en regeneracijski napitek \u2013 \u010deprav sem imel pripravljenega. Preprosto nisem mogel. In nih\u010de ni pri tem vztrajal. Celotna ekipa je od\u0161la k po\u010ditku, sam pa sem se okrog 13ih zbudil, se odvlekel do wc-ja in nazaj do kav\u010da. Govorim o razdaljah treh, \u0161tirih metrov. Bil sem prazen. In to tako, da nisem zmogel do kuhinje(10metrov), da bi nekaj popil in pojedel. Vem, da se je \u017ee pri\u010del nogomet(13.30), ko sem se dobesedno privlekel do pulta, na\u0161el 1.5 litrsko plastenko CocaCole in jo spraznil v trenutku. Na\u0161el sem \u0161e Milko, ki sem jo kar celo zbasal v usta, vzel \u0161katlo pi\u0161kotov in liter soka, se privlekel nazaj do kav\u010da in jih po\u010dasi izpraznil. Po\u010dasi, po\u010dasi sem prihajal k sebi. Vmes sem pomislil, da ne bo \u0161lo, da je to to. A se je stanje dokaj hitro normaliziralo, tako, da sem drugi pol\u010das tekme \u017ee spremljal z enim o\u010desom in po parih urah \u017ee pil pivo in po podelitvi od\u0161el na ve\u010derjo. Res to ni bila ena mojih bolj\u0161ih izdaj, kot pravi Edo se staram, a vseeno sem vsaj pribli\u017eno normalno funkcioniral in kasneje od\u0161el k zgodnjemu po\u010ditku. To pot se je iz\u0161lo, drugi\u010d moramo biti bolj pazljivi. \u0160ola ve\u010d!<br \/>\nZame je bil Ultrabalaton nov izziv, novo odkritje, prvi\u010d sem do\u017eivel kaj podobnega, dal mi je nekaj \u0161ir\u0161ega, ve\u010djega. \u010ce bo sre\u010da, se bom preizkusil \u0161e na drugih ultra preizku\u0161njah, upam in \u017eelim si, da bo ultra tek s\u010dasoma postal moj na\u010din \u017eivljenja. O Sparti \u0161e nisem prepri\u010dan, to o \u010demer ste pisali zna biti te\u017eava in ne vem, \u010de sem jo \u017ee letos sposoben premagati. Pa tudi glava. Rabim \u0161e malo \u010dasa, da vse skupaj uredim in po dopustu se bom odlo\u010dil. Je pa sigurno glavni cilj za v bodo\u010de.<br \/>\nUro\u0161, jaz te razumem, ve\u0161, Du\u0161an s svojimi dose\u017eki je za nas drug svet in zato so pri\u010dakovanja toliko ve\u010dja. Je pa tudi on le \u010dlovek, tako kot mi.<br \/>\nHvala predvsem moji zvesti ekipi, vsem ki ste bili z mano, me spremljali, bodrili in navijali zame!<br \/>\nIn \u0161e nekaj &#8211; spla\u010da se!<\/em><\/p>\n<p>V glavnem nas je hvalil, smo ga pa res usrali, ko smo po tekmi popolnoma pozabili nanj. Pa\u010d ti po koncu vse popusti, misli\u0161 da je tekma kon\u010dana, pa ni. Bomo vedeli za drugi\u010d. Je pa vse to opisal tudi Bof na Teka\u0161kem forumu, zato kopiram tudi ta navodila za spremljevalce.<\/p>\n<p style=\"text-align: left;\"><em>No, se mal\u010dek pomujam in podam pogled obtrasnega podajalca vode in drugega, teka\u010du nujno potrebnega:<\/p>\n<p>&#8211; organizacija UltraBalatona je v primerjavi s \u0160partatlonom ali Deadh Valleyem podobna, vendar je moje mnenje, da se je organizator in idejni vodja tekme na ramena nalo\u017eil preveliko dela, saj recimo na polovici kar sam osebno deli hrano, da bi se s sodelavci malo bolj posvetil no\u010dnim ozna\u010dbam trase, pa ni videti.<br \/>\n&#8211; ker je tole namenjeno spremljevalcem, bom pisal pa\u010d za njih, teka\u010di bodo \u017ee vedeli. Glavno in osnovno naj bo vsem, ki ste spremljevalci: \u010de zajebate vi, potem boste zajebali svojega teka\u010da. Naj se sli\u0161i \u0161e tako ruralno in nespodobno, ampak tako je. Na dirko se spremljevalci niste pri\u0161li zabavat in zajebavat, tiste ure, dan in no\u010d in nato \u0161e v naslednji dan je potrebno biti skoncentriran na tistega, ki ga spremljate! Ne brigajo vas toliko drugi, razen kako hitro te\u010dejo in koliko jim \u017ee jeziki molijo ven, \u010de sledijo va\u0161ega teka\u010da. Vam je pomebno kako gre va\u0161emu. Naj ima ob\u010dutek, da je on edini, da ste stalno nekje zelo blizu njega in res se ne oddaljujte od njega ve\u010d kot za pol ure teka. Spremljajte njegov tempo glede na prete\u010deno pot in porabljen \u010das, prera\u010dunavajte in si delajte zapiske. Vam bo mineval \u010das, pa \u0161e to\u010dno boste videli, kdaj mu zmanjkuje mo\u010di, kdaj gre njegova krivulja gor in podobno.<br \/>\n&#8211; komunikacija s teka\u010dem naj bo prilagojena njegovemu razpolo\u017eenju in ne va\u0161emu. \u010ce je vam dolg\u010das \u0161e ne pomeni, da bi va\u0161 teka\u010d moral zaradi tega gofljati z vami in vas zabavati kadar se ustavi pri vas. Vi morate videti kdaj z njim govoriti in kdaj mu samo podajati potrebno.<br \/>\n&#8211; ne zajebajte zadeve v \u0161tartu s kak\u0161nimi izredno hladnimi napitki da bo trpel \u017eelodec ali mu na za\u010detku dajati sadje, da bo do cilja ve\u010d v grmovju v \u010depe\u010dem polo\u017eaju kot na trasi. Sami pogruntajte kdaj potrebuje tople napitke in kdaj hrano, kdaj je potreben ve\u010dji interval kontaktov in kdaj kraj\u0161i.<br \/>\n&#8211; za primer de\u017eja je potrebno imeti pri roki (takoj in ne nekje v pa\u010d eni torbi v prtlja\u017eniku!!!) opremo za tek v tem vremenu in potem novo za primer, ko de\u017e poneha. Na to\u010dno dolo\u010denem mestu mora biti krema za sonce, vazelin za medno\u017eje, obli\u017ei in podobno, kar je potrebno imeti takoj, res takoj pri roki. Dan red \u0161tartom naj bo spremljevalni avto opremljen in pripravljen na dirko, zjutraj vam bo zmanjkalo \u010dasa, pa \u0161e nervozni boste!<br \/>\nPa \u0161e o trasi nekaj:<br \/>\n&#8211; za\u010detek je zajebancioja po enih gri\u010dkih precej stran od jezera. Ker se skupina teka\u010dev dr\u017ei skupaj in ker je s tem tudi gne\u010da spremljevalnih vozil, priporo\u010dam, da se v avtu dolo\u010di enega, ki \u0161ofira in mu ostali niti z besedo ne najedajo koncentracije, saj je eden za volanom za tisto cesto kar dovolj, ve\u010d jih pomeni samo zmedo. Drugi naj le to\u010dno pazijo na traso in kje je taka\u010d. Parkiranje prvih 20km zna biti zoprna re\u010d, ampak se da. Pazite na lokalni promet, te Mad\u017eare \u017ee mal\u010dek na Balkan vle\u010de in niso kaj preve\u010d strpni. Se pa promet popoldan precej umiri. Pazite, da vam v prvih 40-50km teka\u010d ne uide iz rok. Imejte z njim usklajen na\u010din pomo\u010di ob progi in dr\u017eite se dogovora. Edini,ki lahko kaj pri tem spremeni, je on in ne spremljevalci.<br \/>\n&#8211; Pono\u010di se zadeva spremeni v toliko, da je potrebno precej gledati po tleh, da se ne zaide. Pu\u0161\u010dice so majhne, dolge od deset do petnajst centimetrov in \u010de je moker asfalt so skoraj nevidne, druga\u010de pa ne preve\u010d dobro opa\u017eene. Da bi bile narisane na kak\u0161en sprejemljiv ali logi\u010den na\u010din, se na nadejajte. Treba je vedeti, da je teka\u010d precej utrujen, tako da mu je potrebno precej pomagati pri iskanju oznak. Tam okoli Sofoka, blizu diskoteke, je bilo lani eno veliko gradbi\u0161\u010de in je bilo precej zoprno. Fino je, \u010de je v mo\u0161tvu kak\u0161en teka\u010d ali dva in se s tekom v\u0161tric da precej pomagati. Pa \u0161e potem pono\u010di ni dolg\u010das.<br \/>\n&#8211; za jutranje ure, ki so okoli jezera precej hladne (od \u0161tirih pa do ene pol \u0161estih zjutraj) je fino imeti pripravljeno dodatno obla\u010dilo in pa morda kak\u0161no juho ali \u010daj za kratek postanek za teka\u010da. Tudi nase pomislite. \u010ce boste v kratkih rokavih in hla\u010dkah bo zoprno.<br \/>\n&#8211; glede masa\u017ee je spet odvisno od samega teka\u010da, ponavadi je tako, da \u017ee sam pove kako in kaj, ni\u010d ni potrebno siliti.<br \/>\n&#8211; ko je teka\u010d v cilju, za spremljevalca \u0161e ni konec dela, potrebno ga je dostaviti z vsemi potrebnimi aktivnostmi (okrep\u010dilo, masa\u017ea, tu\u0161, pregled stanja nog in celotnega organizma) do po\u010ditka. Kak\u0161ne posebne znanosti ni potrebno pri tem uporabljati, ampak se je potrebno zavedati, da je teka\u010d opravil s progo in vas na koncu \u0161e posebej potrebuje. Za prvo silo pa priporo\u010dam da imate na cilju pri roki sendvi\u010d iz kruha ali \u017eemlje iz bele moke ter kak\u0161no ne preve\u010d slano salamo (pari\u0161ka ali poii je kar uredu) za prvo silo, za prvi zalogaj po kak\u0161nih petnajst do pol ure po cilju, potem se pa \u017ee da dokaj normalno funkcionirat. Na cilju imajo pivo (brez heca, B2, B3, B6 in B12 pomagajo pri regeneraciji), ampak je brezalkoholno in preecej zoprnega okusa. \u010ce se da, imejte za teka\u010da in spremljevalce pivo, ki ga pijete pri nas, s seboj.<\/p>\n<p>Takle bi \u0161e dodal: ker se dirka, se spremljevalci bolj ali manj tudi dr\u017eijo bolj zase. Grupiranje na ra\u010dun tega, da la\u017eje prebrodimo dolg\u010das in \u010dakanje na teka\u010da, je bolj kot ne kontraproduktivno, saj se koncentracija na teka\u010da, ki se ga spremlja, porazgubi, misli pa gredo v debate na postankih in na\u010drtovanje debatiranja na naslednjem postanku s kolegi. Ko je dirka, je dirka in amen. Vsak zase, le \u010de je treba pomagati, potem se gre k drugim, ostalo pa raje bodite skoncentrirani na svojega teka\u010da. Dejansko tudi spremljevalec postane utrujen in tudi sam mora sebe poznati precej dobro. Kako in kaj jesti, kaj med delom piti in podobno. Predlagam tudi posebno predpripravo svoje torbe z obla\u010dili, ki jih sprmejevalec potrebuje zase, naj ne bodo stvari zme\u0161ane med seboj. Predvsem se tako izogne nervozi, ki ni potrebna, se pa na taki preizku\u0161nji kar rada hitro prikrade v mo\u0161tvo.<br \/>\n\u0160e enkrat za konec: spremljevalec je tisti, ki skrbi za teka\u010da in ne obratno!<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Ker mnogi ne prebirate Teka\u0161kega foruma, sem prekopiral njegovo poro\u010dilo. Selektor je dokazal, da tako kot te\u010de tudi pi\u0161e. \u010ceprav je definitivno pisal pod vplivom opojnih substanc, mu to ne gre \u0161teti v slabo, saj vemo, oziroma se tako govori,\u00a0da je ve\u010dina najve\u010djih pisateljskih del nastajala v \u010dudnih okoli\u0161\u010dinah. Kon\u010dno \u0161e moje poro\u010dilo. Ker sem &hellip;<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-1949","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-uncategorized","entry entry-center"],"post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1949","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1949"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1949\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1952,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1949\/revisions\/1952"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1949"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1949"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1949"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}