{"id":2998,"date":"2011-09-12T09:33:03","date_gmt":"2011-09-12T07:33:03","guid":{"rendered":"http:\/\/www.lukazoja.si\/?p=2998"},"modified":"2011-09-12T09:33:03","modified_gmt":"2011-09-12T07:33:03","slug":"peter-kolenc-porocilo-iz-ultramaratona-celje-logarska-dolina","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.lukazoja.si\/?p=2998","title":{"rendered":"Peter Kolenc &#8211; poro\u010dilo iz ultramaratona Celje &#8211; Logarska dolina"},"content":{"rendered":"<p>Minila so \u017ee skoraj 3 leta, kar sem stavil s kolegom, da bom pretekel Ultramaraton Celje &#8211; Logarska dolina. Sicer je bila stava v ne najbolj treznem stanju, ampak za plato piva se pa le spla\u010da boriti :). Dvakrat so me po\u0161kodbe re\u0161ile pred udele\u017ebo, sicer bi se sigurno katastrofalno kon\u010dalo, saj nikoli nisem bil niti pribli\u017eno pripravljen, ne kondicijsko, \u0161e manj pa v glavi. In tako mi je letos zmanjkalo izgovorov. Kondicijsko spet nisem bil dovolj dobro pripravljen, saj sem delal komaj ca. 160 km mese\u010dno, kar je za ultra teke veliko premalo. Uspelo pa mi je odte\u010di nekaj dalj\u0161ih tekov nad 40 km in v glavi sem postal mo\u010dnej\u0161i, saj sem popravil kar dosti ultra\u0161kih napak (se vidi, da sem letos &#8220;prestopil&#8221; v klub 3IRON, med same teka\u0161ke legende).<\/p>\n<p>Za tekmo sem vedel, da je support glavnega pomena, saj me bodo potegnili iz dreka, \u010de me bo za\u010delo mu\u010diti. Koga prositi za support? Robija, dolgoletnega prijatelja, ki mu ni te\u017eko zgodaj zjutraj vstati, da se le dogaja kak\u0161na neumnost; \u0160pelo, ki je itak za in me je \u017ee na morju priganjala, da naj se prijavim. Za kolesarski support pa Mateja, ampak njemu se &#8220;ne da&#8221; tako zgodaj zjutraj \u0161tartati. Ok. Kaj sedaj? In se javi Grega, da bo pa on tisti, ki bi me spremljal do Letu\u0161a. Edino en problem obstaja, da mo\u017eakar \u017ee &#8220;\u017eblj&#8221; let ni sedel na kolesu. Ni problema, bomo \u017ee nekako. Kako vse skupaj organizirati, kak\u0161en bo plan teka? Simpl, vsaj do Ljubnega v tempu 5:00, optimisti\u010dno bi \u0161lo mogo\u010de v tem tempu celo do Lu\u010d, potem pa bom \u017ee nekako do cilja. Kolesar mi daje za piti na vsake 15 minut, vsake toliko pa pride avto do proge (kjer se le da) in me oni &#8220;dotankajo&#8221;. Strah me je samo vro\u010dine med Mozirjem in Ljubnim, ko proga poteka na odprtem. Od Lu\u010d pa do cilja bo pa itak senca in hladno (vsaj tako je vedno, ko gremo v hribe in tako sem si tudi predstavljal). Najpomembnej\u0161i cilj pa itak, da prite\u010dem v Logarsko dolino.<\/p>\n<p>Dan D, 40 minut pred \u0161tartom se znajdemo v Celju. \u017de v avtu se mi je motalo po glavi, da bo treba \u0161e &#8220;enga kitzbila&#8221; narediti. Gasa na wc. En sam je, pred vrati malo gu\u017eve. Ok, grem prvo \u0161tevilko dvigniti in bom potem opravil. Ma k***a, \u0161e ve\u010dja gu\u017eva. Ja, ni\u010d. Malo wc papirja in grem iskat grm, sredi Celja. Je treba pozabiti na kulturo, ker potem tudi ne bom imel ve\u010d mo\u010di, da bi \u0161e lahko \u010depel v kak\u0161ni koruzi.<\/p>\n<p>In tako olaj\u0161an in zato malo la\u017eji, kar je na 75 km preizku\u0161nji tudi nekaj vredno, grem na \u0161tart. Na \u0161tartu sre\u010dam \u0161e nekaj poznanih obrazov, vsi dobre volje ali pa nih\u010de no\u010de pokazati nervoze. Pok in gasa. V hladnem jutru super pogoji za tek, za\u010detek malo prehiter, ampak bom \u017ee upo\u010dasnil na planiran tempo, si mislim v glavi, samo da prete\u010dem pot ob Savinji do Polzele. Pot mi ni bila najbolj v\u0161e\u010d, pred 14 dnevi sem si jo tudi ogledal. To je sprehajalna pot, kjer mora\u0161 ves \u010das gledati pod noge, paziti na kamne in korenine. Pa \u0161e malo spolzka je bila, saj je prej\u0161nji ve\u010der bila mo\u010dna nevihta. Na obzorju pa se \u017ee ka\u017ee sonce in nebo brez oblakov. To bo \u0161e danes sekala vro\u010dina! Evo, po 1 uri se znajdem pri prvi okrep\u010devalnici. Seveda se ne ustavljam, saj imam svojo na kolesu. Itak je pa na tekih tako, da si organizatorji najdejo sponzorje z nekimi novimi kvazi isotoni\u010dnimi napitki, ko pa tek traja \u017ee malo dlje, je pa pija\u010da topla, \u010dokolada stopljena in sadje \u017ee napol gnijo\u010de. Pa tudi nisem tako nor, da bi na takem teku testiral nekaj novega. Je pa le treba prite\u010di do cilja. Tempo teka pa \u0161e vedno prehiter glede glede na plan. Pa ni\u010d, dokler mi tako pa\u0161e, bom pa\u010d tekel v tem tempu. In tako do Letu\u0161a, kjer se pridru\u017ei Matej na kolesu, ki naj bi me spremljal do konca. Malo od Letu\u0161a naprej pa \u010dista katastrofa. Pot, ki naj bi bila pot. Samo vodno kamenje, po katerem komaj te\u010de\u0161 in samo \u010daka\u0161, kdaj bo kak\u0161en zvin gle\u017enja. Kar naenkrat je postal ultramaraton nekak\u0161en adventure race. Na sre\u010do je bilo kmalu konec tega in sem se prav razveselil asfalta. V Mozirju pa me \u010dakata \u0160pela in Robi. Teh prvih 33 km je bil tempo \u0161e vedno prehiter kot po planu in po\u010dasi so se mi za\u010dele pojavljati bole\u010dine v kolenu. Bo pa\u010d treba shuj\u0161ati kak\u0161no kilo ali dve za v prihodnje. Do Ljubnega mi je le uspelo tempo umiriti na 5 min\/km. Delno zato, ker se je koleno za\u010delo vedno bolj ogla\u0161ati, da potrebuje malo nege. Hitro pade odlo\u010ditev, da se bo treba na 41 km malo ustaviti, da mi \u0160pela nama\u017ee in zmasira koleno. Pa \u0161e v miru sem nekaj spil. Tukaj je Grega zapustil support (plan je bil da kolesari samo do Letu\u0161a) in nadaljeval dru\u017einski izlet v Logarsko dolino. Do Ljubnega je hitro minilo, \u0161e vedno malo pred planom. V Ljubnem je bil plan, da se Robi pridru\u017ei pri teku, da opravi kvaliteten trening za njegov prvi napad na maratonsko razdaljo v Ljubljani. Ker sta se s \u0160pelo malo obirala po poti, je skoraj zamudil na lete\u010di \u0161tart. Bi se pa \u0161e malo peljal, \u010de bi naju zamudil. Ne bi bilo velike panike. In tako se mi je support spet pove\u010dal, en kolesar in en teka\u010d. Stari prijatelji spet v akciji! Ker je support \u0161e vedno dobro funkcioniral, sem lahko spu\u0161\u010dal okrep\u010devalnice, razen da sem vzel vodo za polivanje, saj je postajalo po\u0161teno vro\u010de. Nekomu zgoraj smo se zamerili :). Tola\u017eil sem se z mislijo, da bo od Lu\u010d dalje hladneje in sen\u010dno. Med Ljubnim in Lu\u010dami sem si pridelal malenkost zaostanka po planu, posledica pogostej\u0161ega ustavljanja in masiranja kolena. Sicer pa se kaj preve\u010d nisem sekiral zaradi zaostajanja, saj je bil plan preve\u010d optimisti\u010dno zastavljen za prvi\u010d. Support je bil \u0161e vedno navdu\u0161en, da mi gre super, da bomo prehodili do cilja, \u010de ne bo \u0161lo druga\u010de. Od Lu\u010d dalje pa pravi &#8220;safer&#8221;. Vsako minuto je postajalo bolj vro\u010de, od asfalta je puhtelo in Savinja je postajala vedno bolj mamljiva za namakanje. Kaj bi dal za 5 minut le\u017eanja v vodi, pa me niso pustili. Sonce je \u017egalo, ne glede v katero smer je cesta zavila, nobene sape, da bi me vsaj malo ohladila. Pa te kilometrske oznake, mogo\u010de je fajn za tiste, ki \u0161tartajo v Lu\u010dah. Te\u010de\u0161 in te\u010de\u0161 pa ne gre nikamor. Na treningu je pa tak\u0161na razdalja mala malica. Pa \u0161e na okrep\u010devalnicah je hladna voda postala topla voda, \u0161e za polivat ni bila ve\u010d uporabna. Malo pred vstopom v Logarsko dolino pa sre\u010damo \u0160pelo, ki z avtom stoji v koloni, vso nervozno, da ne bo uspela pravo\u010dasno priti do cilja. Evo Logarska levo in pogled, ki ga vsi hvalijo, da je oh in sploh. &#8220;Mojga k***a&#8221; pa lep pogled, \u0161e 3 km do cilja. Ta pogled lahko hvali\u0161 samo, ko se pripelje\u0161 z avtom do tja. Kdo bo pa u\u017eival v tem? \u0160e naga baba bi mi bila enako zanimiva kot pa krave, ki so se tam pasle. Edino kar me je zanimalo je bil cilj. In\u00a0 tega se \u0161e ni videlo. Nekako sem pove\u010dal tempo in u\u0161el Robiju. V zadnjem kilometru pa za\u010dne Matej od\u0161tevati zadnje metre. Se mi je zdelo, da kar malo prepo\u010dasi od\u0161teva in da ura stoji (kot petki, ko \u010daka\u0161 da bo konec slu\u017ebe), saj cilja \u0161e vedno ni bilo videti. Kon\u010dno, evo ga. Pred ciljem \u0160pela nori od veselja, celo mama se je odlo\u010dila, da pride pogledat, zakaj nam je treba laufat. Ni\u010d ni treba, razen srat in umret. Cilj, roke v zrak, uspelo mi je, prvi\u010d. \u010cas 6:39:37, skupno 12. mesto. Prvi cilj dneva dose\u017een (prite\u010di do Logarske doline), drugi cilj tudi (prehiteti vse \u017eenske, razen Ne\u017ee, ampak ona je \u0161e za A ekipo 3IRON kluba trd oreh). S \u010dasom zadovoljen, support celo bolj kot jaz.<\/p>\n<p>Za bolj\u0161i \u010das bo pa treba zavihati rokave in precej pove\u010dati kilometrino, da bo telo bolj navajeno na tak\u0161ne podvige. Support je izvrstno odigral svojo vlogo, se pozna, da poznajo moje dobre in slabe strani. Pa \u0161e MP3ja ne potrebujem, ker z njimi ni bilo nikoli dolg\u010das.<\/p>\n<p>Naslednji izziv? \u0160e ne vem kaj. Se ga bo treba kdaj malo napiti in spet skleniti kako &#8220;glupo&#8221; stavo. Kam bi pa pri\u0161li brez izzivov? Kar ne ubija, &#8220;fejst&#8221; boli! Bole\u010dina je pa znak, da smo \u0161e \u017eivi :).<\/p>\n<p>Hvala supportu: \u0160peli, Robiju, Gregorju in Mateju (gajbo bomo skupaj spili, ti sam ohlajeno prinesi). Brez njih bi bilo dolg\u010dasno in te\u017eje.<\/p>\n<p>BTW: v supportu so \u017ee neke stave sklepali (3 gajbe piva), ne vem pa \u0161e vseh podrobnosti, kako naj bi jaz trpel :).<\/p>\n<p>\u00a0<\/p>\n<p>Teka\u010d in slab pisatelj Peter<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Minila so \u017ee skoraj 3 leta, kar sem stavil s kolegom, da bom pretekel Ultramaraton Celje &#8211; Logarska dolina. Sicer je bila stava v ne najbolj treznem stanju, ampak za plato piva se pa le spla\u010da boriti :). Dvakrat so me po\u0161kodbe re\u0161ile pred udele\u017ebo, sicer bi se sigurno katastrofalno kon\u010dalo, saj nikoli nisem bil &hellip;<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-2998","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-uncategorized","entry entry-center"],"post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2998","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2998"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2998\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3001,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2998\/revisions\/3001"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2998"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2998"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2998"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}