{"id":5336,"date":"2013-07-10T19:39:49","date_gmt":"2013-07-10T17:39:49","guid":{"rendered":"http:\/\/www.lukazoja.si\/?p=5336"},"modified":"2013-07-10T19:39:49","modified_gmt":"2013-07-10T17:39:49","slug":"zanimiv-pogled-runcajza-na-tekmo-v-celovcu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.lukazoja.si\/?p=5336","title":{"rendered":"Zanimiv pogled Runcajza na tekmo v Celovcu"},"content":{"rendered":"<p>Vse od prijave na celov\u0161ki Ironman sem vedel, da bo pri\u0161el ta dan, to jutro,pa me je vseeno v zadnjih dneh zdelovalo, malo neskon\u010dna nervoza, malo pritajen starh pred neznanim, predvsem pa vedno mo\u010dnej\u0161a \u017eelja, naj se \u017ee za\u010dne. Tudi zjutraj, ko se je oglasila budilka, nisem imel obi\u010dajne \u017eelje, po\u010dasnega vstajanja in pet minut za vizualizacijo. Ne, sko\u010dil sem na noge, ven, med avtoodme in \u0161otore, kjer smo v neverjenti ti\u0161ini hodili sem in tja, prakti\u010dno brez besed, vsak zase. Obredna kava, \u017eemlja in marmelada, potem pa kar v neopren, \u0161e objem navija\u010dice in tiho, odlo\u010dno grem na bli\u017enje kopali\u0161\u010de. Zve\u010der ni bilo tako, po predaji kolesa, po zadnjem karboloadingu in napajanju sem legel, potem pa s eje ulilo. De\u017e!? Bil sem eden redkih, ki nisem pokril kolesa in ure \u010dez polno\u010d me je spremljalo \u0161krebljanje de\u017enih kapelj in kljuvanje. bedak, bedak, bedak, v sanjah so se mi prikazovale mokre \u0161printerice na pedalih, namo\u010den sede\u017e, \u0161it. Kot je jutro posu\u0161ilo de\u017e, se je umirila tudi nervoza in mirno sem iskal prostor za razplavanje. Bil sem prvi v vodi, hotel sem se povsem pripraviti, ogreti, navaditi plju\u010da na stisko v prvih metrih. Voda me pomiri in jezero za\u010dutim kot nekaj prijaznega, toplega (jasno, saj imam neopren\u2026). Vedno, ko sem gledal posentke \u0161tartov, sem imel ob\u010dutek, da bo to nekaj slovesnega, zdaj pa vse te\u010de mimo, napovedi, molitev, , himna, \u0161tart profijev, spodbudni govori in potem, kon\u010dno ali naenkrat, drugi\u010d po\u010di top, za nas, kak\u0161nih 2400, ki se premaknemo proti vodi. \u017de tako zo\u017een svet se stopi v povr\u0161ino jezera, Dobra\u010d na obzorju, sonce ga li\u017ee in spra\u0161ujem se, ali ga bom prehitel, ko bom zve\u010der tekel proti cilju, v isti smeri. Ves svet, ves kozmos se skr\u010di v povr\u0161ino jezera. Z mano je samo neskon\u010dna energija, usmerjena v cilj.<\/p>\n<p>Pozabim na vse, stisnem gumb na uri, ne vidim ni\u010desar okoli sebe, ne gledalcev, ne helikopterjev na nebu, ni\u010desar, po\u017eenem se proti vodi, sko\u010dim vanjo in zakopljem. Olaj\u0161anje, zaveslaji gredo dobro, premikam se kot ostala neoprenska bitja in za\u010duda hitro imam prostor, vidim pomol, kako zdrsi mimo mene, pa splav Pewaga, pa prva boja\u2026 Po nekaj minut mirno plavam, pazim na tehniko, za kak\u0161nim primernim plavalcem in vsake toliko \u010dasa. menjam kurs, ker se bodisi zapletejo, bodisi so prepo\u010dasni. Prepo\u010dasni? Zame? Pazim na tehniko, pazim na rotacijo, izteg roke, dolgo drsim, vsaj zdi se mi in imam po\u010dasnej\u0161o kadenco kot sosedje, u\u017eivam\u2026 Nekje pri drugi boji se naberemo v jato, dobim udarec v ramo, nekoga je panika pri tr\u010denju in za\u010dne prsno, hudi\u010d, pa \u0161e enkart tik ob o\u010dalih, popravim jih kar z nadlahtjo, strah me je, kaj, \u010de mi jih odpbijejo. Hitro zaplavam naprej in se umirim. In potem gre, gre, mimo druge boje do tretje, slutim, da sem na koncu prvega lega, ladja tam stoji povprek. Potem se v hipu nagnetemo, malo beganja, panike, vzdihov. Zdrenjamo se okoli boje in plavam naprej, spet imam dobrega predhodnika, ta ima rde\u010d rob na golenih in zlahka ga lovim in opaziujem. Nimam ob\u010dutka za \u010das, a po\u010dutim se dobro. Do naslednje boje in obrata nazaj, prosi vzhodu. Spet se nagnetemo ob njej, \u0161e gostej, obstanemo, zdaj tudi jaz, kot na vaterpolu lebdim in se bojim, da me potunakjo od zadaj. Avstrijka pred menoj se dere name: Don&#8217;t push me! Jaz pa Fuck, fuck! In se prebijem ven, na desno in potem bolj vidim kot slutim dvorec Loreto in nasproti sijo\u010de \u017earke. Tako plavam, spet tu in tam v jati proti kanalu, povsem breza\u010dasno, stopim se s telesom in dajem vse od sebe, a v ravnote\u017eju. Potem voda zavre, pri vstopu v Lendkanal, osem metrov \u0161irok je in blaten, z zbrojeno vodo, smo kot jata sku\u0161 v vedno o\u017eji mre\u017ei, plavamo, tudi mlatimo in upam, da me kdo ne potopi, ko me po nogah pobo\u017eajo roke, besno brcam. Samo \u0161e na enakomerno plavanje pazim in na svoj prostor, \u0161lo bi hitreje, a je povsem brezupno. Ob vdihih v\u010dasih vi\u0161je pogledam na breg: stotine navija\u010dev, stojijo, hodijo, mahajo, a vidim jih kot nemi film. Samozavest mi raste, konkuren\u010den sem, ni me strah. Ob izstopu, vem, da moram po\u010dakati vse do konca in ne zaviti prezgodaj, samo o\u0161inem tiste, ki \u017ee hodijo ob robu, sam plavam vse do iztsopa, potegnem se po rokah, noge spet za\u010dutijo tla, mo\u010dne roke re\u0161evalcev me potegnejo in sli\u0161im Bravo, grossartig, super! Vajen gib, z levo velcro, z desno trak zadrge, kapa in o\u010dala v kevo roko in rokav, pogledam na uro. Noro, ura dvajset, v teku se ustavim in za sekundo, dolgo kot ve\u010dnost se zaderem, krik olaj\u0161anja in navdu\u0161enja.<\/p>\n<p>Od tu naprej zidam, temelji so odli\u010dni. V hitrem skipingu, ful pomaga, hitro sem v ritmu, ste\u010dem do vre\u010de, zgrabim jo, in se, mirno in po\u010dasneje kot sicer, sle\u010dem, medtem pijem, pijem, ves vro\u010d sem, pogoltnem skrbno pripravljeno \u010dokoladno rolado, nataknem \u010delado, nogavice, kratke Ironman, hranil sem jih to\u010dno za to mnejavo, za mokre noge, vre\u010do v teku odvr\u017eem na kup, ko\u0161!, in hitro najdem kolo, dolgo te\u010dem okoli ograd do mounting line, sko\u010dim na kolo, se med vo\u017enjo obujem, yessss\u2026\u2026 in olaj\u0161an, z nasmehom, v auf\u0161tatntu zakopljem pred stotinami gledlacev, v hrupu in evforiji ter se spustim v naslednjo, veliko zgodbo. Ni me strah. Buzz, greva.<\/p>\n<p>Potem gre kot namazano, po prvih dveh kilometrih, popravku do\u017eine proge (ti,ti, lumpki, v\u010dasih torej le ni bilo 180 km\u2026.), se po\u010dasi raztegnemo v vrsto, vsak s svojimi \u017eeljami, skrbmi, strahovi. Za\u010dutim svoj ritem in tako gre, hitro in gladko ob jezeru, dva kratka vzpon\u010dka , po\u017eeneta puls navzgor, pa se vedno skuliram, dobro gre. Ob prvi krmilnici vzamem \u0161e vodo, potem na vrh in od gostilne dol, po strmini si dam du\u0161ka, gre \u010dez 60 in hitro sem v Ro\u017eu. Vse gre, kot sem si zamislil, skrbno prestavljam pred naslendjim troj\u010dkom klan\u010dkov in spustim se dol ob avtocesti, spet hitro, potem pa u\u017eivam v dobrih dveh kilometrih, nekje med 35 in 38 na uro, na aerobarih in lepo je. Leta sem se vozil na smu\u010danje in v gore tu mimo, kdo bi si takrtat mislil\u2026 Potem kro\u017ei\u0161\u010de in gledalci, \u0161palir na klancu, gor, skozi Potok (ops Potogg) do Egga ob Pa\u0161kem jezeru, klanec je hinavski, a kratek, navija\u010di, tudi na\u0161i pomagajo in \u017ee drvim z banano v ustih med hoteli. \u010caka me prihuljen klanec, skorja ravnina, a ga je 2 do 4%, skoraj ga ne vidim, hitrost pa ti ubije. In veselje. Na vrhu pogoltnem naslednjo rolado, vem, zdaj bo \u0161lo dolgo dol. Spet me veter v licih spomni na u\u017eitek in tako gre dolge kilometre spet nazaj do \u0160entjakoba v Rp\u017eu. Klanec nazaj lepo zdelam, vse je dobro, a po\u010dasi, vztrajno leze vame strah pred Ruppertibergom. Tako zelo, da kratkih hinavcev pred njim niti ne porajtam. V St Egyden priletim v oster ovinek tako, da ga komaj zvozim, potem si privo\u0161\u010dim, iz prepotentnosti in za olaj\u0161anje \u0161e gimme five lokalnemu napovedovalcu in pod njim sem. \u0160tiri stopnice ima, tam nekje okoli, malo celo \u010dez 10%, vmes tu in tam malo popusti. Svet se zo\u017ei v polrak, ki mu sledim, ni\u010d ne vidim, malo sli\u0161im, celo v \u0161palirju navija\u010dev in vse usmerim v mi\u0161ice, ne lenoge, tudi hrbet se zategne in na vrhu sem, Yessss! Hitro menjam bidon, iso, se napijam in potem gre, ne, leti. Kot pri Bowieju pred leti: Major Tom to ground control! Leti, gonimo kot zme\u0161ani in hitro be\u017eijo vasi mimo nas. Nekje na koncu, \u017ee pri \u010cahori\u010dah (za neslovenske govorce grozno iem Chachoritsch, pa \u0161e karmilnica je tam\u2026) me dohiti Darko. Predv\u010deraj\u0161njim sva sre\u010dala na pasta party Finca, Timo, super de\u010dko, \u0161el bo (je) pod deset ur, prava ki\u0161ta z babyfacom, dvajset let mlaj\u0161i od naju, pa naju je zalagal, za\u010detnika z nasveti. Ko smo \u0161li narazen, je dejal: Don&#8217;t save yourself too much on the bike! Darko je to resneje vzel kot jaz in super tera. Priletimo v Celovec, na klancu z ljubeljske strani, pod vtosim navija\u010dev, predvsem navija\u010dice, ki kar iz panoramskega okna stoje navija, gonimo okoli 50 in na obratu imam pod 3 ure za 92 kilometrov, wau. Na obratu, tako kot ostali, naredim manj\u0161i teater, malo kultnih gibov in gest, potem se razveselim obeh mojih navija\u010dev in kmalu sem v drugem krogu, s kon\u010dkom o\u010desa zagledam Darka na sepcial needs stationu in spet sem na znani cesti ob jezeru. V rame, potem pa \u0161e pod lopatico se prikarede bole\u010dina, najprej subtilno, potem krepkeje, na koncu, na 110 kilometru pe\u010de. Ne le\u017eim ve\u010d na barih, ne dr\u017eim balance pri zavorah. Vozim se kot Alfredo, razna\u0161alec pic na triciklu. Boli, boli\u2026.. Ne vem, kaj naj naredim, do konca imam \u0161e vsaj dve uri trpljenja in bole\u010din. Jem, pijem. In razna\u0161am pico\u2026. Potem tako, kot je pri\u0161la, bole\u010dina popusti, spet sem na klancu v Ro\u017e, spet se borim s troj\u010dkom hupfrlov in spet, malo manj, u\u017eivam na ravnini pod Eggom. Na klancu je \u017ee bolj samotno, tu in tam krik spodbude. Tiho se borimo, prehitevam, va\u010dsih me tudi kdo nama\u017ee, a bilanca je pozitivna. Prek Ledenic \u010dez hinavske 3% gre po\u010dasi, a tudi drugi trpijo, malo je nasprtonega vetra, ve\u010d utrujenosti. Potem me \u0161e, drugi\u010d, sumnji\u010davo opazuje marshall, pa ni ne opozorila, ne kartona. Kako pa bi, saj vendar res vseskozi pazim in tudi tole angle\u017einjo sem po pravilih prehitel\u2026.. Po dolgem spustu in sen\u010dnem hladu se povsem regeneriram in \u0161printam skozi \u0160entjakob v Ro\u017eu, gladka cesta, skoraj nikogar na njej in u\u017eivam. Klanec zborbam, po\u010dasneje, kot prej, a vseeno. Spet, kako bi druga\u010de, se nabira srah pred Ruppertibergom. Pomaga, ker perheitevam, ne da bi ravno gnal, a kadenco dr\u017eim na devetdeset in to je o\u010ditno zmagovalna formula. Puls dr\u017eim globoko v aerobnem obmo\u010dju, spo\u010dit, no ja, skoraj, pridem pod Ruppertiberg. Tokrat se zlijem s klancem, \u017eelja in strah pomagata, da vlo\u017eim vse, saj je zadnji\u010d danes\u2026&#8230; in ko pe\u010de, zares pe\u010de, se spravim v auf\u0161ant. V zadnjo \u010detrtino se spustim s ketne. Malo ve\u010d kisikovega dolga, vlo\u017eek v evforijo, po levi preehitevam celo gru\u010do in \u017eanjem vzklike. Ne razo\u010daram se, na vrhu, potem, ko prehitim gru\u010do, hitro menjam bidona, se napijem in ob dretju Keep right! na glas, za nala\u0161\u010d pred marshallom prehitevam. Major Tom to ground control! Veter \u017evi\u017ega, noro, globoko pod nami je dolina in lena Drava. Ground control to major Tom, we can&#8217;t hear you any more. In tako gre spet, mimo vasi, mimo veselic, tudi mimo Borata v zelenih tangical z naramnicami in zelenimi lasmi\u2026. mimo spodbujajo\u010dih pogledov in nalezljive dobre volje, hvala, Danke! dol k jezeru. Tam, na vrhu Ruppertiberga sem dokon\u010dno vedel, da ga bom, bom naredil, da se j tekma in dan prelomil, da ni ve\u010d poti nazaj. Vpra\u0161anje je bilo samo, kako.<\/p>\n<p>Zadnji kilometer v hladu gozda pred jezerom se zresnim, bli\u017eam se tistemu, kar pre\u017ei v malih mo\u017eganih \u017ee vse dan. Nekaj velikega, neznanega, tek v konec dneva. Kot v snu, a vendar precej evofir\u010den, le malo, manj, kot sem pri\u010dakoval, na 6 ur sem potreboval za teh 180 km, kao rutinirano sezujem \u0161printerice \u0161e med vo\u017enjo, odsko\u010dim, kot pred davnimi desetletji na dvori\u0161\u010du mariborskega bloka s prvega kolesa, z enega pedala na tla, prav na \u010drto. Za sentimente ni \u010dasa, a iz podzavesti se vseeno prikrade ta spomin, ve\u010d, kot le motori\u010dna rutina. In \u0161e eden: sklonjeni nad balance, dirkamo okoli gara\u017e, roke trdno dr\u017ee\u010d krmilo prav pri fajfi, kot bi vozili na barih\u2026..skoraj deset let, preden jih je Le Mond prvi\u010d uporabil na Touru\u2026. Motorika premaga sentiment, spet kratek skipping, pomaga, mi\u0161ice se sprostijo in navadim se na tekanje. Hitro kolo v rack in\u2026.v strani\u0161\u010de. Ups, padam iz poezije v banalnost. Olaj\u0161an zdrvim do rde\u010de vre\u010de, tokrat hitra menjava in na izhodu me \u010dakata navija\u010da. Mali spet te\u010de ob meni, pogovarjamo se, \u017earim od zadovoljstva, na ovinku pri hotelu mora ostati zadaj. Sam sem. Buzz, stand by me, tako sam sem, a ni poti nazaj.<\/p>\n<p>Po\u010dutim se, kot bi se spu\u0161\u010dal v veliko negotovost. Vse vrvi okoli mene, navija\u010di so glasni, hitro ujamem ritem, prek mosti\u010dka v temnej\u0161i park in pod cesto v prehodu vpra\u0161am: Dante, koliko krogov ima danes pekel? Odgovora ni, vem, koliko je dolg. Vem, koliko metrov, a kljub dobremu ducatu maratonov na mojem kontu je tole nekaj povsem drugega. Velika, neznana, gosta, vla\u017ena negotovost. Lovim ritem, prehiro gre, nekje 5.40. Ni te\u017eko, a vendar. Nekje na \u010detrtem kilometru za\u010dnem malo ra\u010dunati, a mi ne gre najbolje, spustim hitrost, a bojim se, da bi jo preve\u010d. Potem se umirim, na vsaki postaji se ustavim, pijem in hladim se. Vro\u010de, vro\u010de. Spustim se v naslednji krog pekla, re\u010de se mu Krumpendorf, sonce na\u017eiga, zrak se ne premakne. Lepo je Darko rekel enkart po treningu: po kolesu se \u010duti\u0161 hitrega, mo\u010dnega. Po teku pa zbitega. In prav tega se bojim, tega neznosnega kontrasta. Prej sem letel, kot Major Tom nad Dravo, zdaj se vle\u010dem v vro\u010di in vla\u017eni popoldan. Samo en cilj imam: najti flow, najti ravnote\u017eno hitrost, globoko v aerobnem obmo\u010dju. In tako grem do obrata, po ostudnem klan\u010dku, ki ga sicer ne bi niti zaznal, v vro\u010dini nazaj do krmilnice, potem pa proti menjavi. Nekje na dvanajsketm kilometru sem dovolj gotov v hitrost, da se sprostim, povseod se ustavljam, povsod pijem, vzamem \u0161e en gel in krenem proti mestu. Navija\u010da mi zakli\u010deta, pomaga, bolj kot se zapi\u0161e z besedo. \u0160e se borim za ritem, a proti mestu je nekoliko bolje. Skoraj ustra\u0161im se podhoda pred mestom, hodim tistih deset metrov v klanec in ste\u010dem pod znani zvonec, posko\u010dim in udarim kembelj. Preg trga, ob spodbudah, v vseh jezikih, okoli zmaja (\u017eivjo, se vidimo \u010dez kak\u0161no dobro uro\u2026) spet v osovra\u017eeno luknjo in hodim navkeber nasprotnih deset metorv. Naenkrat me obide slabost, trese me in v glavi mi \u0161umi. Je to to? Je to naslednji krog? Preve\u010d sem utrujen, da bi me pre\u0161inil strah, pride po\u010dasi. Na vrhu klanca se ustavim, ne, prosim, ne zdaj, ne zalomi se. Buzz pomirjujo\u010de pravi: po\u010dakaj, ustavi se, nasloni se na ograjo, dihaj. Dihaj, misli, misli, mislim. Ne vem, ali je bilo pol minute, minuto? Pomirjen se vzravnam, zadiham in sta\u010dem, presene\u010den sem, kot, da je bil nek intermezzo. Buzz pravi: zdaj pusti vse za seboj, vse, pojdi. Ste\u010dem, najdem ritem in kot po \u010dude\u017eu, \u0161e danes ne razuem kako in zakaj, te\u010dem. Te\u010dem deset kilometrov v povsem istem ritmu, skoraj na sekundo. Mimo vil in navija\u0161ev, mimo mojih dragih, skozi park v tokrat znani in lep\u0161i Krumpemdorf. Nazaj proti mestu grem kot v snu, prehitevam, samo prehitevam. Ni bole\u010din, ni skrbi, pijem, \u0161e ne gel, solne kapsule, polivam se, samo te\u010dem. Spet okoli Lintverna in nazaj med drevesi, mimo mesta, kjer sem se boril na robu pekla, a nisem stopil vanj, grem in niti ne pogledam ograde, kjer sem slonel. Dante, koliko krogov ima pekel danes? Namesto odgvora se vrstijo kolometri 38., 39., 40. Pri sen\u010dnem podvozu, kjer je \u017ee manj navija\u010dev stoji drobna Angle\u017einja. pogleda me, jaz jo samo slutim, a vidim, da je obrnila glavo vame in po gtem , kako po\u010dasi sledi mojemu teku, vem, da ve, pravi: Dig in now, dig in! Jaz pa letim na krilih evforije, nekaj se zgane, ne ganjenost, prej sem bil prepri\u010dan, da me bo na koncu zalila plima \u010dustev, po vseh teh letih in kilometrih ter urah. Ne, povsem se mi trga! Letim, le strah pred kr\u010di me dr\u017ei nazaj, da ne \u0161printam. Na uro \u017ee dolgo ne gledam ve\u010d, ne vem, koliko bom \u0161el, \u017ee do menajve naprej sem prepri\u010dan, da bom cilj, pod 13 urami verjetno dosegel, \u010de ne, pa malo \u010dez. Zadnji\u010d skozi park, \u0161e prehitevam. Skozi zadnji tu\u0161, zapnem dres, pome\u010dem gobice, ki so me hladila, ven, globoko diham in grem k obali, sodnik na kri\u017ei\u0161\u010du se smeje, me vzpodbuja, super, grossartig. Gladina jezera je rahlo vzvalvana, sonce je visoko, Buzz, sva ga prehitela, Dobra\u010d je \u0161e tam. Tam, za vogalom, od koder prihaja hrup, tam pa je\u2026. Nosi me, povsem sem osredoto\u010den. Jutranje jezero, ploskev, kamor sem se potopil, \u010drta, po kateri sem koleasaril, rob pekla, ki ga nisem prestopil, poltrak ritma, ki me je nesel do sem, vse se zdru\u017ei v eno to\u010dko. Na ovinku me Toni \u0161e pokli\u010de, navijajo, v roke mi potisne zastavico in potem te\u010dem, te\u010dem v tisti kotel, levo in desno tribune, upam, da sta moja tukaj, ne vidim ju, zasli\u0161im napovedovalca in svoje ime in \u0161e predne se zavem u\u017eitka sem pod obokom. Poltrak se izlije v to\u010dko in ta v \u017eivalski krik zmagoslavja.<\/p>\n<p>Potem stopicam po cilju, obesijo mi medaljo, ne morem stati pri miru, noge in vse telo drgeta, ho\u010de \u0161e. Na uri stoji 12 ur in nekaj minut, noro noro noro. Ne vem, ne morem povedati ni\u010desar. Na vrhu sem, zadet od endorfinov in napora, zadovoljstva in ljubezni. No\u010dem dol, no\u010dem, ho\u010dem \u0161e.<\/p>\n<p>(Perhaps that&#8217;s why Crissie is always smiling, je lani, podobno zadet, v \u010dudovitem govoru ob podelitvi na Havajih rekel Pete Jacobs.)<\/p>\n<p>Potem se umirim, \u0161e prej me spravijo v pravi smeri ven, do \u0161tantov, napijem se cole, mudi se mi ven, k svojima. Mudi se mi ven, ne domov, mudi se mi podo\u017eiveti vse to \u0161e in \u0161e in \u0161e. Pred velikim \u0161otorom se sre\u010damo, tudi z Darkom, \u0161el kje \u0161e dobre pol ure hitreje, fantasti\u010dno, nagrada za vse delo v zadnjem letu. Ko sva se prijavila, mi je napisal: od danes delava vse samo za ta cilj in za naju je konec neke nore, \u010dudovite zgodbe. \u010cestitke de\u017eujejo, po sporo\u010dilih, vseh sem vesel. Dolgo v no\u010d se ne umirim, poslu\u0161am oddaljene krike, tudi tistega zadnjega tri minute pred polno\u010djo: You are an Ironman.<\/p>\n<p>V\u010dasih se pono\u010di zbudim in v zo\u017eeni zavesti se moram vpra\u0161ati: ali je bilo res? Bo \u0161e kdaj? Takrat me Buzz spomni: seveda, saj si \u017ee prijavljen za naslednje leto\u2026..<\/p>\n<p>Runcajz<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Vse slike so delo PETRE BOR\u0160TNAR.<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0712.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-5337\" alt=\"IMG_0712\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0712.jpg\" width=\"640\" height=\"300\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0712.jpg 640w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0712-150x70.jpg 150w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0712-300x140.jpg 300w\" sizes=\"auto, (max-width: 640px) 100vw, 640px\" \/><\/a><\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-5338\" alt=\"IMG_0747\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0747.jpg\" width=\"605\" height=\"640\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0747.jpg 605w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0747-141x150.jpg 141w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0747-283x300.jpg 283w\" sizes=\"auto, (max-width: 605px) 100vw, 605px\" \/><\/p>\n<p style=\"text-align: center;\">Iglavci<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-5339\" alt=\"IMG_0749\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0749.jpg\" width=\"640\" height=\"481\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0749.jpg 640w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0749-150x112.jpg 150w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0749-300x225.jpg 300w\" sizes=\"auto, (max-width: 640px) 100vw, 640px\" \/><\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-5340\" alt=\"IMG_0751\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0751.jpg\" width=\"640\" height=\"360\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0751.jpg 640w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0751-150x84.jpg 150w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0751-300x168.jpg 300w\" sizes=\"auto, (max-width: 640px) 100vw, 640px\" \/><\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-5341\" alt=\"IMG_0842\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0842.jpg\" width=\"640\" height=\"626\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0842.jpg 640w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0842-150x146.jpg 150w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0842-300x293.jpg 300w\" sizes=\"auto, (max-width: 640px) 100vw, 640px\" \/><\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-5343\" alt=\"IMG_0847\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0847.jpg\" width=\"640\" height=\"321\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0847.jpg 640w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0847-150x75.jpg 150w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0847-300x150.jpg 300w\" sizes=\"auto, (max-width: 640px) 100vw, 640px\" \/><\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-5344\" alt=\"IMG_0850\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0850.jpg\" width=\"354\" height=\"640\" \/><\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-5345\" alt=\"IMG_0879\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0879.jpg\" width=\"640\" height=\"307\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0879.jpg 640w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0879-150x71.jpg 150w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0879-300x143.jpg 300w\" sizes=\"auto, (max-width: 640px) 100vw, 640px\" \/><\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-5347\" alt=\"IMG_0909\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0909.jpg\" width=\"640\" height=\"445\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0909.jpg 640w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0909-150x104.jpg 150w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0909-300x208.jpg 300w\" sizes=\"auto, (max-width: 640px) 100vw, 640px\" \/><\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-5348\" alt=\"IMG_0917\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0917.jpg\" width=\"640\" height=\"360\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0917.jpg 640w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0917-150x84.jpg 150w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0917-300x168.jpg 300w\" sizes=\"auto, (max-width: 640px) 100vw, 640px\" \/><\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-5349\" alt=\"IMG_0923\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0923.jpg\" width=\"640\" height=\"360\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0923.jpg 640w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0923-150x84.jpg 150w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_0923-300x168.jpg 300w\" sizes=\"auto, (max-width: 640px) 100vw, 640px\" \/><\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-5350\" alt=\"IMG_1027\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_1027.jpg\" width=\"640\" height=\"219\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_1027.jpg 640w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_1027-150x51.jpg 150w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_1027-300x102.jpg 300w\" sizes=\"auto, (max-width: 640px) 100vw, 640px\" \/><\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-5351\" alt=\"IMG_1075\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_1075.jpg\" width=\"640\" height=\"423\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_1075.jpg 640w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_1075-150x99.jpg 150w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_1075-300x198.jpg 300w\" sizes=\"auto, (max-width: 640px) 100vw, 640px\" \/><\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-5352\" alt=\"IMG_1093\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_1093.jpg\" width=\"349\" height=\"640\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_1093.jpg 349w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_1093-81x150.jpg 81w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_1093-163x300.jpg 163w\" sizes=\"auto, (max-width: 349px) 100vw, 349px\" \/><\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-5353\" alt=\"IMG_1115\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_1115.jpg\" width=\"640\" height=\"457\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_1115.jpg 640w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_1115-150x107.jpg 150w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_1115-300x214.jpg 300w\" sizes=\"auto, (max-width: 640px) 100vw, 640px\" \/><\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-5354\" alt=\"IMG_1137\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_1137.jpg\" width=\"640\" height=\"604\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_1137.jpg 640w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_1137-150x141.jpg 150w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2013\/07\/IMG_1137-300x283.jpg 300w\" sizes=\"auto, (max-width: 640px) 100vw, 640px\" \/><\/p>\n<p>Petra se je letos udele\u017eila fotografskega te\u010daja <a href=\"http:\/\/www.fotogaja.si\/\">Ale\u0161a Zde\u0161arja<\/a>. Ko bo, \u010de bo zopet, obvestim.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Vse od prijave na celov\u0161ki Ironman sem vedel, da bo pri\u0161el ta dan, to jutro,pa me je vseeno v zadnjih dneh zdelovalo, malo neskon\u010dna nervoza, malo pritajen starh pred neznanim, predvsem pa vedno mo\u010dnej\u0161a \u017eelja, naj se \u017ee za\u010dne. Tudi zjutraj, ko se je oglasila budilka, nisem imel obi\u010dajne \u017eelje, po\u010dasnega vstajanja in pet minut &hellip;<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[48],"tags":[],"class_list":["post-5336","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-ironman","entry entry-center"],"post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5336","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=5336"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5336\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5357,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5336\/revisions\/5357"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=5336"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=5336"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=5336"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}