{"id":6807,"date":"2014-09-05T10:48:43","date_gmt":"2014-09-05T08:48:43","guid":{"rendered":"http:\/\/www.lukazoja.si\/?p=6807"},"modified":"2017-02-21T11:31:49","modified_gmt":"2017-02-21T10:31:49","slug":"porocilo-runcajza-im-celovec-2014","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.lukazoja.si\/?p=6807","title":{"rendered":"Poro\u010dilo Runcajza IM Celovec 2014"},"content":{"rendered":"<p>Zanimiv pogled Runcajza na leto\u0161njo Ironman tekmo v Celovcu<strong><\/strong><\/p>\n<p>Danes tekmujem, zares. Zato je vse druga\u010de kot leto dni nazaj, ko sem prav tu v mivki na obali Vrbskega jezera prvi\u010d stal na startu Ironmana. Te razli\u010dnosti se nisem zavedal vse do tega jutra, ko me anskioznost trese bolj kot mraz in ne du\u0161im nemira v mi\u0161icah. Ni\u010d neznanega ni pred menoj, poznam progo, vonj jezerske vode, klance, ovinke in celo luknje v asfaltu, navidez ravno a skozi hinavsko vlago ovijajo\u010do se teka\u0161ko progo in ne nazadnje celo ciljno ravnino. A zato ni ni\u010d la\u017eje, nasprotno, pri\u010dakovanja, da bom bolj\u0161i, so ve\u010dja, kot sem nanje pripravljen. V dneh pred tekmo smo ob jezeru u\u017eivali v splendid isolationu, seveda nami\u0161ljenem, a dovolj, da sem se po\u010dasi, metodi\u010dno pripravil na tekmo. Pomembni so ti dnevi in na\u010din, kako grem \u010deznje. Prav \u010dutim, kako niham med evforijo in pri\u010dakovanjem ter dvomi in strahom. Vsak dvom dobi svoj odgovor, sledi vedno \u0161e en trening, kratek in oster, glava in izku\u0161nje pa naj poskrbijo, da se ne iz\u010drpam. Easier said than done, a z leti dobivam neko formulo, kako pri\u010dakovanja in anksioznost pregnetem v motivacijo. Z vizualizacijo in racionalizacijo. Ne gre vedno. \u010ce me \u010dustva ali ob\u010dutki odnesejo, se sicer slabo kon\u010da, kajne Buzz? Sku\u0161njava za brezglavo ali le\u017eerno skakanje v temno vodo seveda je: odli\u010dno se je speljal St Poelten, tudi dunajski maratonski skoraj PB dodatno poskrbi za nevarno plodna tla za morebitne zablode.<\/p>\n<p>A danes ne bo tako, se prepri\u010dujem, ko nervozno skipam na mestu, ogret, vplavan, naostren in neu\u010dakan. Letos so progo postavili nekoliko druga\u010de kot lani, boje v rahlem loku zavijajo proti levi, zato se zadnji hip premislim in startam v desni polovici. Rad bi plaval \u010dimbolj naravnost, ne pa, da se z leve stalno pomikam ob bojah proti desni. Sem naredil prav? Kon\u010dno \u0161tartamo. Po\u010di in ste\u010demo po vedno globji vodi, po\u010dakam na primeren trenutek in se vr\u017eem v praznino, krepki zamahi me odlepijo od sosedov in nekako ste\u010de. Hitro ujamem ritem, z dihanjem ni problemov, od ogrevanja je \u0161e ostal dober ob\u010dutek. Plavamo, vsak s svojimi skrbmi, s strahom, da drug drugega potopimo, vse na meji dotika, a prvih sto, dvesto metrov gre. Posvetim se sebi, ritmu dihanja, potem pride na vrsto kadenca. Da ne bos zaspal! Mimo prve in druge boje gre lepo, vmes si malo kri\u017eamo poti, posebej, ko z leve priplava zajetna jata. Malo sledim drugim plavalcem, a ne plavamo dovolj paralelno, preve\u010d je beganja levo desno. Posku\u0161am paziti na tehniko, za roke se nekako poskrbim, tudi z nogami se delam, da delam, a dvomi, ali sem dovolj hiter lezejo vame. vsake toliko koga od sosedov kakor da zgrabi podobna panika in zbezlja. Na \u017eivce mi gre nekdo, ki naredi kak\u0161nih pet zamahov prsno, seveda tudi nevarno za nas, sosede, nakar za\u0161printa interval kravla in tako spet in spet. Zbe\u017eim od njega in nekako gre, sicer z dvomi, a ko dose\u017eem podro\u010dje okoli prve velike boje, po dobrem kilometru in dvesto metrih, sem spet zadovoljen: nisem se nabil v gru\u010do ob rumeni gumi, pet metrov ven je \u0161lo kar kulturno. Naslednji leg je kraj\u0161i, gre lepo, upam, da en prepo\u010dasi. Prepoznam dve neoprenski ribi izpred kilometra in nekako po dedukciji se mi zdi, da bo \u017ee ok, \u010de sta tale z rde\u010dim robom in onile v longjohnu brez rokavov spet tu. Prepri\u010dan pa nisem&#8230; Vesel sem naslednjega obrata, ker sem hitro tam, ker je blizu Lendkanal in verjetno tudi zato, ker bi rad \u010dimprej zaklju\u010dil, tole ni ve\u010d u\u017eitek. Obrat je spet \u0161iroko okoli boje, fino, samo dva ali trije dotiki in skrbno se vsakih nekaj zamahov dvignem nad gladino, da preverim, kje je Loretto v jutranjih \u017earkih. Dobro se mi zdi, da sem bolj pazljiv, kot lani, da skrbim za smer. Sicer vedno bolj naveli\u010danost leze v roke in utrujen postajam. Saj ne, da ne tekmujem, ho\u010dem le \u010dimprej na kolo, nekako se nisem sestavil v tej vodi. Plavamo nevarno blizu drug drugega in za\u010dne se suvanje, wtf!? Kmalu opazim, da imamo na desni dva kajaka in namesto Loretta pred seboj vidim sodnika na supu, ki maha z roko in se nekaj dere. Vem, tu so \u010dolni in lani sem plaval med dvema jadrnicama, pa kaj za vraga nas danes silijo v levo. Krepko v levo! Zavijamo mimo supa in kajakov, pretepamo se. Skuliraj se, pravi Buzz, dihaj, dihaj. Nekaj minut traja ta epizoda, a k dvomom o hitrosti in naveli\u010danosti je dodala \u0161e jezo. Potem se nekako prefajtam do vstopa v Lendkanal, iz zelene se okolica spremeni v temno, najprej \u010drno dno, potem blatno zlobudro. Kaos, nov pretep, nekdo me potopi, ko sva spet skupaj \u010dez nekaj sekund, ga odrinem, kaj pa naj naredim. Drugi me povle\u010de za nogo, za\u010dnem besno brcati, ostro me zaboli in utrujen za\u010dnem v Lendkanalu. Plavam, plavam in vsake toliko \u010dasa naveli\u010dano pogledam, kje je mosti\u010dek, pribli\u017eno na polovici bi moral biti, pa ga ni in ni. Sranje, \u010dutim pesek med zobmi, tole mi gre res na \u017eivce. V zadnjih dveh letih sem plavanje res vzljubil, nekako najbolj naravna disciplina v stiku med telesom in vodo, celo estetski na\u010din gibanja je, lepo ritmicen, v katarzi\u010dno \u010disti vodi. Hahaha, bljak, blato, kje je mosti\u010dek? Kon\u010dno, a to pomeni, da sem \u0161ele na polovici kanal. Saj pazim na ritem in predvsem na iztegovanje roke, kolikor toliko dober zamah, a to res ni to. Kon\u010dno imam nekaj miru, ena skupina je spredaj, ob meni pa nikogar in vsaj plavam lahko, preverjam, kako se pribli\u017euje velik hrast, kjer zavijemo k izplovu. Navija\u010di na bregu se derejo in ko pozorno pogledam, dvigajo transparente, zastave, a \u0161ele, ko sem mimo, torej mora biti zadaj \u0161e ena jata? Je, dva ali trije za\u010denjo mlatiti blizu nog, potem se naveli\u010dan umaknem v levo. Naenkrat me nekaj zagrabi za levo roko, pani\u010dno se dvignem, zapletel sem se v vrvi \u010dolnov, privezanih ob levem bregu, v naslednjem hipu udarim z glavo in ramo v bok \u010dolna, potem \u0161e z levo nogo, tisto, ki me \u017ee od prej boli, faaaaaak! Sam sebi se zdim idiot, pobesnim in naveli\u010dano, res je mera polna, zakravlam proti izhodu, vsaj tu imam mir. Navija\u010da, ki sta me prepoznala, vesta \u0161e danes povedati, da sem gledal besno in nezadovoljno, \u010de bi kdo bil blizu, ne vem&#8230;.<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter\" alt=\"DSC_4727\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2014\/09\/DSC_4727.jpg\" width=\"800\" height=\"536\" \/><\/p>\n<p>Pogledam na uro, \u010das je minuto slab\u0161i kot lani, jaz pa sem hotel vsako disciplino izbolj\u0161ati!? Ste\u010dem po preprogi in znana mehanika, ob\u010dutek teka, mi pomaga hitro zavre\u010di slabo voljo, usmerim se samo naprej. To je pa napredek, se z Buzzom vzpodbujam, sam nad seboj sem presene\u010den. Verjetno si res tako zelo \u017eelim biti bolj\u0161i. In sem, menjavo izvedem bliskovito, \u010deprav pod vtisom pretepa in nezadovoljstva zame\u0161am vrstni red rokavov, snemanja kape in o\u010dal (ki jih tako \u017ertvujem, seveda ne da bi \u0161e vedel za to&#8230;.). Neopren sle\u010dem hitro, stoje, za trenutek sedem, da nataknem nogavice, spijem skrbno pripravljen iso in ste\u010dem h kolesu, vidim, da je zoprni Rus, ki je v\u010deraj po svoje hotel razporejati kolesa in te\u017eil, za menoj, pa tudi kar nekaj drugih. \u0160koda, ker Vlasta iz Slova\u0161ke ni bilo na \u0161tartu, z nekaterimi \u017ee tri leta tekmujem na istih tekmah, podobno nam gre in prav zanima me, kdo je. A zdaj sem \u017ee besen, bolj spodbujen in prehitevam \u017ee v menjalnem prostoru. Aaaahh, gu\u017eva, \u0161e tik pred \u010drto prehitim dva v zadnjih metrih, zajaham pripravljenega Argona, sko\u010dim v desni \u010develj in gremo, levi sledi \u010dez nekaj metrov, boli, komaj spravim nogo not, zapnem \u010develj, a nimam \u010dasa za stokanje. O\u0161inem uro, med menjavo sem nadomestil zamudo s plavanja in pridobil \u0161e dobro minuto. Postanem nenavadno pomirjen.<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter\" alt=\"DSC_4798\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2014\/09\/DSC_4798.jpg\" width=\"536\" height=\"800\" \/><\/p>\n<p>All systems go! Plima energije in optimizma me prevzame, noro u\u017eivam naslonjen nad novo igra\u010do, moker in malo drgetajo\u010d, zakaj neki?, in za\u010dnem, brez rezerve, brez zavor, brez kalkuliranja. Gne\u010da je velika, kaos \u0161e ve\u010dji, seveda nih\u010de ne vozi v vrsti, da o razdalji ne govorim, prostor si i\u0161\u010demo kaoti\u010dno, pazim le, da ne ska\u010dem preve\u010d, da se ne iz\u010drpavam, zadovoljen sem, da brez te\u017eav konkuriram za prostor, suvereno, na veliki prvi \u0161ajbi vozim tudi prve klance in predvsem sem navdu\u0161en nad hitrostjo, po dvajsetih kilometih je krepko nad 34, lani nepojmljivo. Buzz skrbi za hrano: vsakih 20 km en gel, Ok? Ubogam, vzamem se vodo na krmilnici in gremo po klancu v Ro\u017e okoli 70, \u010de me spomin ne vara, sem malo tudi tulil&#8230;. Potem gre, spet napadalno v troj\u010dek klan\u010dkov pred ravnino mimo avtoceste, gre tudi 40 in samo trga se mi. Saj ne, da ne pazim na noge, a o\u010ditno sem dobro delal, bole\u010dine je nekaj, a vzamem jo za sopotnico, ni me strah. Po klancu do Pa\u0161kega jezera se sfajtam, zadovoljen sem in zdaj sem pred navidez sme\u0161nim nasprotnikom: tisti neumni klan\u010dek, dolg in polo\u017een prek Ledenic in Malenic, pa \u0161e asfalt je katastrofalen, slovenski kraji pa\u010d. A tudi njega premagam, hlastno pogoltnem gel, disciplinarno pijem in &#8230; zdaj: napad na \u010das, naslednji kilometri gredo navzdol, dolgo in vztrajno, menjam, agresivno, potem zobnikov zmanjka in le okoli u\u0161es zvi\u017ega veter, pazim na predhodnike, da ne bi skasiral kartona in ja, to je to, kaj drugega bi si \u017eelel. Enako se ponovi na naslednjih odsekih: odlo\u010dno v klanec, na vrhu hiter po\u010ditek, bolj mentalni, v visokih kadencah, potem pa napad. Tudi pod Ruppertiberg tako priletim, le spo\u0161tovanja je ve\u010d v meni. A tudi njegove \u0161tiri stopnice suvereno strem. Na vrhu sem hladen, oster in, upam, hiter. Leva noga, stopalo, je skoraj omrtvi\u010deno,a ga nekako posku\u0161am ignorirati. Kmalu sem na polovi\u010dki, vauuu, res je, dobrih deset minut sem dobil na lanski \u010das. Ko se bli\u017eam obra\u010dali\u0161\u010du z gledalci, ko sli\u0161im glasno navijanje in glasbo, mi gredo mravljinci po hrbtu, skrbno skrit za \u0161irokim vizirjem aero\u010delade morda izgleadm hladen kot Robocop, a zdaj nisem: yessss, it&#8217;s a payday, se mi smeje! Tik pred obratom sprostim noge, preverim, kje so najbli\u017eji sotekmovalci, gonim tudi v ovinku, gremo! \u017de od dale\u010d opazim Darka in njegovo ogromno zastavo, i\u0161\u010dem \u0161e svoja navija\u010da, a ju ne vidim. Ko drvim mimo znanih obrazov, se zaderem: do filtra! Res, zdaj gremo na polno, naprej. Drugega kroga se lotim s spo\u0161tovanje, a hkrati tudi z lasnim ciljem: ne izgubiti preve\u010d, don&#8217;t fade&#8230; Sploh imam ob\u010dutek, \u017ee vse te tri ure, da z nevidnim krmilom vodim telo, uboga me. Ti\u0161ina ob jezeru me ne moti, zdaj si v miru ogledam svoje sotekmovalce. \u017de nekaj \u010dasa se z nekaterimi izmenjujemo, nismo ravno skupina, a dovolj, da se ogledamo. Imamo pribli\u017eno isti ritem, le vozimo malo druga\u010de. Nisem \u0161e razre\u0161il uganke: v za\u010detku klancev me nekaj \u017ee skoraj znancev prehiti, a do vrha kucljev jim ve\u010dinoma vsem vrnem. Potem dol in po ravnini, posebej na tisti o avtocesti zdivjam naprej. In spet in spet. Opazujem jih, vsak tiho s svojimi mislimi, vsak zase bolj ali manj na no\u017e, nih\u010de ne sklanja glave, nih\u010de ne visi na iztegnjenih rokah. A nezgre\u0161ljiva sivina in meglica napovesta, kar sem ves \u010das slutil, kmalu se ulije. Vsi se ustra\u0161imo, za\u010dnemo previdno, strah pred padcem je prevelik. Ploha je hitro mimo, le rosi \u0161e, a vse je tiho, navija\u010di so se ve\u010dinoma poskrili, mi pa vdano gonimo naprej, od asfalta puhti. Na vrhu Ledenic, tam, kjer se za\u010dne tisti dolgi klanec dol v Ro\u017e, ne pomi\u0161ljam, spet se spustim v lov na predhodnike in ob\u010dutek je odli\u010den, vidim, da pametneje izbiram del mokre ceste, kjer vozim, dobro se mi zdi, ko drugi dvigajo vodo v kolesnicah, ob\u010dutek imam, da kontroliram zadevo. Mraz leze v mi\u0161ice, a ko se spomnim ledenega StPoeltna lani in de\u017eevnega Zell am Seeja pred dvema letoma, mi je skoraj toplo. Trije ali \u0161tirje se dr\u017eimo skupja, dva Italijana in mislim da Nemec. Z Mirkom , nekje iz okolice Verone je, si dr\u017eiva ritem, pa \u0161e en njegov prijatelj v sivem je malo pred nama. De\u017e je ponehal, cesta pa je \u0161e vedno mokra, bojim pa se vetra.<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter\" alt=\"DSC_4801\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2014\/09\/DSC_4801.jpg\" width=\"536\" height=\"800\" \/><\/p>\n<p>Na predzadnjem klancu dol proti Egydenu pred Rupertibergom, je grd ovinek, naenkrat policaj te\u010de proti nam in maha, pa doma\u010dini kri\u010dijo, vem, nekdo je ubrisal. Mirkov kompanjon se pobira, ka\u017ee, da je ostal cel, le dres je krvav in strgan, vsi malo otrpnemo. Tako pridemo drugi\u010d pod Rupertiberg, spet gre lepo, le tako \u010dudno tiho in mirno je, z dreves kapa, mokrat trava se sklanja. Na vrhu sem ves zbran, vem, da moram zdr\u017eati \u0161e do konca, koncentrirano, zaradi hitrosti, zaradi padcev in \u010dasa. Delim petke trem otro\u010dajem, potem me ustra\u0161i stric, ki s Kaercherjem \u010disti teraso pod cesto, zvok je tak, kot zrak iz po\u010dene gume&#8230;. V \u010cahori\u010dah zdelam \u0161e zadnji klanec, v zagonu in tedne zatem \u0161e vedno ob\u010dudujem fotografijo: na aerobarih v klanec prehitevam, dva mladca se \u0161lepata za menoj. \u0160e enkrat v dolino, \u0161e zadnji u\u017eitek hitrosti, potem smo v Celovcu. Na polju \u010dutim, da se dviga veter, ko se obrnemo mimo stadiona proti cilju, se dokon\u010dno dvigne, naravnost v prsi in kar stokam, hitrost pade pod 30 in na\u010denja me. Borbam na mo\u010d, vle\u010dem in pritiskam pedale, tri kilometre do gozda in potem sem na varnem. Globoko diham, dvignem se, ne le\u017eim ve\u010d na aerobarih, napijem se vode in iza, gele sem res disciplinirano pojedel \u017ee prej, menjam, dvignem kadenco in skoncentrirano, poudarjeno po\u010dasi odpnem \u010devlje, pravi u\u017eitek je pi\u0161 hladnega zraka na premo\u010dene in otrple prste. Rutinirano odsko\u010dim, prav na \u010drto in spet se kot lani spomnim otro\u0161kih mariborskih prijateljev in na\u0161e igre okoli gara\u017e. \u017de dolgo vem, da sem \u0161el res dobro, skoraj pol ure bolje, kot lani. Zadovoljen sem, tudi navija\u010dev se razveselim, upam, da tudi oni vidijo, kako dobro mi gre.<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter\" alt=\"DSC_4874\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2014\/09\/DSC_4874.jpg\" width=\"550\" height=\"800\" \/><\/p>\n<p>V menjalnem prostoru se tisti metri med stojali res vle\u010dejo, odve\u010d so mi, ker se letos teka ne bojim in bi rad za\u010del. Zadovoljen parkiram kolo, stisnem uro, vmesni \u010das je OK, kaj OK, super. Zdaj samo z glavo naprej. Najprej moja disciplina: menjava. Bliskovito, pod \u0161tirimi minutami, zdi se mi, da se smejim, ko pod rde\u010dim lokom z napisom Run ste\u010dem na cesto, stisnem uro, low battery, charge!, exercise saved&#8230;. Ah, jebi ga, niti sekiram se ne. Te\u010dem mimo navija\u010dev, objamem ju, po\u010doham kosmatinko, mali te\u010de in pravi O\u010di, super ti gre! \u0160e nekaj besed med tekom z Darkom, vse je OK. Saj ni \u010dudno, da \u017ee okrog hotela prihitim dva, tako, za psiho. Potem se umirim, \u010deprav je naslednji pred menoj znani zeleni dres s \u010drko in \u0161tevilko. Lepo, potrpe\u017eljivo, zdaj i\u0161\u010di ritem. Med treningi in na tekmah letim na instrumente, bi se reklo v jeziku pilotov. Zdaj sem ostal brez pulsa, hitrosti, vmesnih \u010dasov&#8230;. A za\u010duda me sploh ne zanimajo ve\u010d. Buzz pravi: saj je vse preprosto, za sub 12 mora\u0161 biti v cilju pred sedmo, OK? Torej, vsaka minuta pred sedmo je minuta izbolj\u0161anja, the sooner the better. Tole je pa res no brainer. Visokotehnolo\u0161ko uro nastavim na naveden, slehernikov \u010das. Ste\u010dem \u010dez mosti\u010dek, to je zadnji motilec ritma, zdaj pa v park in v pekel vlage ob jezeru in v Krumpendorf. Tam je \u0161e ve\u010d navija\u010dev in za temnimi o\u010dali sem navidez skrit, nobenega pogleda ne lovim in nih\u010de ne bo ujel mojega. Skozi park gre, za seboj pustim \u0161e nekaj \u017ertev, tudi znani dres, a zdaj gre zares, ni ve\u010d evforije. Potrpe\u017eljiv sem, vem, da bo trajalo nekaj kilometrov, da ujamem dihanje in korak, a ni enostavno. Te\u010dem pod 6 minut na kilometer, tako na oko. Ni slabo, a ni lahko, diham hitro, preplitvo. Kje je de\u017e, kje je hlad in veter, tu se kuham v kotlu in vle\u010dem se \u010dez tistih nekaj deset metrov, kjer brez sence ob jezeru dvigamo prah. V senci ob majhnih hi\u0161kah posku\u0161am ujeti enakomeren ritem, po\u010dasi mi uspe in okoli \u010detrtega sem \u017ee zadovoljen. Enakomerno, pazi, to je mo\u010d, tu je \u010das. Za okrep\u010devalnico, kjer se napijem, zlijem hladno vodo na glavo in tilnik, sem v ravnote\u017eju, se mi zdi. Ko pridem do konca gozdi\u010da, tam, kjer so prve hi\u0161e Krumpendorfa, je samozavesti dovolj in v klan\u010dek, ki ga sicer ne bi niti videl, pospe\u0161im. Noge so mo\u010dnej\u0161e, pospe\u0161im, diham suvereno, yesss. A telo ima kmalu sporo\u010dilo zame. V me\u010dih desne noge, prav tam, kjer me je pred tednoma prestra\u0161ila bole\u010dina, zare\u017ee. Zastokam, ne zdaj. Napad panike, a se ne ustavim, nogo plosko postavljam, kratki koraki, malo \u0161epam in poslu\u0161am mi\u0161ico. \u0160e vedno se ogla\u0161a. Svet se sesuva, v \u017eivljenju nimam DNF. Tudi, \u010de bom hodil&#8230;. Vztrajno, vsak korak posebej postavljam nogo, te\u010dem skozi vas, pa \u010dez pla\u017eo in potem ne\u017eno in previdno med hi\u0161ami, nato bole\u010dina skoraj izgine. Skoraj. Ujamem ritem, po\u010dasnej\u0161i, ne\u017enej\u0161i korak. Obrnem in se vra\u010dam proti parku, hladim se, bole\u010dima popu\u0161\u010da, vzemem gel. Na desetem vem, \u010detrtina, skoraj. Ko pridem v park in potem proti mestu, najdem v sebi avtopilota. Pogled na uro in grob izra\u010dun, predvsem pa vztrajen tek pravita: bo, bo \u0161lo, samo z glavo. Homerun. Sprostim se in mirno, morda preve\u010d, a zato brez te\u017eav, te\u010dem v mesto, okoli Lintverna in nazaj. \u010cez park, izmenjam nekaj besed z navija\u010di in spet \u010dutim, da se vzpenjam, da sem mo\u010dnej\u0161i. Na polovi\u010dki sem, vse je ok, homerun do uspeha. Na krmilnici me ob mno\u017eici prijaznih otro\u010dajev obilna teta, ki spominja na gostilni\u010darko, vpra\u0161a: Eis? Jaaaa, bitte. In dobim ga, z zajemalko, tako, kot so v\u010dasih sipali bombone na vago, zdrobljen led, naravnost v dekolte. Moj. Smeje se mi, po\u017eivi neskon\u010dne kilometre in te\u010dem proti Krumpendorfu. Vsake toliko med mno\u017eico napisov zagledam znane \u010drke, Go Daddy! Pomaga, kaj pomaga, dviga me. Po tistem trapastem ovinku \u010dez pla\u017eo in novi dozi pija\u010de, pa obvezne hladne vode na tilnik spet letim, vsaj zdi se mi tako. V senci zadnjih hi\u0161 zagledam dva trpe\u010da, eden le\u017ei z nogami visoko na ograji, ob drugem, nezavestnem, pa dva prostovoljca kli\u010deta, glasno, skoraj pani\u010dno. Jaz pa sem mo\u010dan, lovim konkurente in v klan\u010dek po obratu se za\u017eenem, ob \u017eelezniic, kjer je zoprna vro\u010dina, jih prehitim dvajset, \u0161tel sem jih, za u\u017eitek. Smeje se mi, kot Chrissie. A telo spet sporo\u010da, kak\u0161ne kilometer zatem me preveva \u0161ibkost, precenil sem se. Spet me za hip preplavi skrb, strah. Takrat spet zagledam znane \u010drke, Go Daddy! Oh, kako dobro sta vedela, kje pustiti sled. Oprimem se bilke, bo, homerun, odlo\u010dno, vzemi stvari nazaj v svoje roke. Spet se napijem, vzamem \u0161e en gel in nekako po ob\u010dutku najdem ravnote\u017eno hitrost, kadenco, dihanje. Mimo navija\u010dev v zadnjo \u010detrtino gre \u017ee na avtopilota, samo z glavo, zdaj si v ravnote\u017eju. Ne vr\u017ee me iz tira ni\u010d ve\u010d, ne luknja pred mestom, ne obrat, tudi nazaj grede grem skozi tisto globel odlo\u010dno, s premi\u0161ljenimi a mo\u010dnimi koraki v zadnji vzpon na drevored. Pod vrhom dohitim Angle\u017ea, ki sopiha in stoka, komaj dviga noge. Ko sva v\u0161tric, se mu nasmejem in pravim: Hey, pal, it&#8217;s like in the good old Monty Python, you know: It&#8217;s a fucking jolly day! \u0160ala ne prime, nekaj zamrmra in zastoka, \u0161e z roko ne more odmahniti, morda je preve\u010d zdelan, morda premlad&#8230;. Hitro se poberem naprej in neham duhovi\u010diti, zdaj gremo domov, homerun. Ampak meni se res zdi prav tak dan, fucking jolly day&#8230;.. Ti zadnji kilometri so nekaj posebnega, povsem sem miren, tudi lani sem bil. Morda bi moral res bolj borbati, a tudi no brainer izra\u010dun ka\u017ee: bo PB, in to izdatno. Morda bi moral napasti, a \u010dutim, da sem dvakrat zanihal gor in dol in zdaj takole valujem proti obali. Na kri\u017ei\u0161\u010du se samo \u0161e smejem, suveren sem, te\u010dem, ni\u010d me ne boli, ni\u010d ne stiska v prsih, srce bije odlo\u010dno, miren sem, it&#8217;s a payday. Zapnem dres, pome\u010dem gobice,ki so \u017ee davno tople in umazane, pogledam, ali me kdo lovi, pospe\u0161im, ti metri so moji. Za robom ska\u010de in glasno spodbuja legenda Key, glasba suva, jaz pa te\u010dem tistih nekaj prekratkih metrov, poljubim prstan, vidim navija\u010da, pomaham, potem te\u010dem in vsem ka\u017eem z obema rokama na ciljni napis in uro: dobre pol ure hitreje, kot lani. Pod ciljnim obokom zagrabim trak, strgam ga iz rok obeh punc, ki ga dr\u017eita, dvignem ga nad glavo, visoko, kot opice iz Odiseajde 2000 in se derem. Kaj bi drugega? Naenkrat je konec. Na netu je fotografija, ki jo je nekaj trenutkov kasneje posnel profi Getty Images: v vodometu kapljic, ki me hladijo, spirajo umazanijo in sol ter sladkor dneva, ustavijo \u010das in krstijo. Popoln trenutek, zaprte o\u010di, glava nagnjena nazaj v olaj\u0161anju, trenutek miru v dnevu norenja. Dokon\u010dano je.<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2014\/09\/DSC_5025.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter\" alt=\"DSC_5025\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2014\/09\/DSC_5025.jpg\" width=\"536\" height=\"800\" \/><\/a><\/p>\n<p>Dnevi potem so \u010dudni: pristajam na planetu Zemlja, a pristanek je trd. Najprej sem evofir\u010den, navdu\u0161en nad tem, da sem iz zmedenosti plavanja, napada glave in telesa na kolesu, pa premi\u0161ljenega, enakomernega teka sestavil navdu\u0161ujo\u010do tekmo. Potem pride memento mori, je preblizu in preglasen. Navidez zatopljen v mno\u017eico zemeljskih opravkov in nadpomembnih zadev se spra\u0161ujem, marsikaj. A na koncu je tako, kot se mi je prikazal Buzz v tistem septembrskem jutru drugega Lovemana, ko sem se pri Vrbi mu\u010dil s seboj, cesto, vetrom, soncem in dimom s sosednjega travnika. \u010ce si pravi, greva, to infinity and beyond.<\/p>\n<p>Runcajz<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2014\/09\/a.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-6809\" alt=\"a\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2014\/09\/a.jpg\" width=\"640\" height=\"606\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2014\/09\/a.jpg 640w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2014\/09\/a-150x142.jpg 150w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2014\/09\/a-580x549.jpg 580w\" sizes=\"auto, (max-width: 640px) 100vw, 640px\" \/><\/a><\/p>\n<p><strong>(<a href=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/?p=5336\" target=\"_blank\">NJEGOVO PORO\u010cILO IRONMAN AUSTRIA 2013<\/a>)<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Zanimiv pogled Runcajza na leto\u0161njo Ironman tekmo v Celovcu Danes tekmujem, zares. Zato je vse druga\u010de kot leto dni nazaj, ko sem prav tu v mivki na obali Vrbskega jezera prvi\u010d stal na startu Ironmana. Te razli\u010dnosti se nisem zavedal vse do tega jutra, ko me anskioznost trese bolj kot mraz in ne du\u0161im nemira &hellip;<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[48],"tags":[],"class_list":["post-6807","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-ironman","entry entry-center"],"post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6807","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=6807"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6807\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6819,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6807\/revisions\/6819"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=6807"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=6807"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=6807"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}