{"id":6987,"date":"2015-01-30T12:02:00","date_gmt":"2015-01-30T11:02:00","guid":{"rendered":"http:\/\/www.lukazoja.si\/?p=6987"},"modified":"2017-08-17T12:42:49","modified_gmt":"2017-08-17T10:42:49","slug":"greben-macesnovca","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.lukazoja.si\/?p=6987","title":{"rendered":"Greben Macesnovca"},"content":{"rendered":"<p>Letos sva s Petro zakorakala v 2\/3 najinega \u017eivljenja. Poleg mnogih daril sem dobil navaden list papirja, na katerem je pisalo Tura z Markom Prezljem. Popolen \u0161ok. Brez besed. Hodil sem gor in dol, povsem zbegan. Marko, junak mojih stripov, ki jih prebiram ve\u010dkrat letno, prijatelj Marka Twighta???? Pa moram priznati, da sem pred rojstnim dnevom kot kak majhen otrok razmi\u0161ljal o tem kaj bi lahko dobil. In sem si mislil:&#8221; Le kako me nobeden ne pozna tako dobro, da bi se domislil, da bi mi dan s kakim gorskim vodnikom pomenil ogromno.&#8221; Da teoreti\u010dno poznam ogromno slovenskih gora, poti, prakti\u010dno pa to ne pomeni ni\u010d. Dva dni sem kot pav hodil okoli s tistim navadnim listom papirja. In razmi\u0161ljal kam bi \u0161el. Prvi na listi \u017eelja je bil seveda Grossglockner, ampak to sem zaradi oddaljenosti takoj odpisal. Potem seveda \u0160iroka pe\u010d. Na koncu pa pristal pri tem, da bi \u0161el najraje v sneg. Pa potem snega ni bilo in sva se dogovorila za \u0160ijo Brano. Kar je pomenilo, da potrebujem zimske \u010devlje. Sicer ene imam, Alpinine, vendar sem z njimi v sporu \u017ee od kar sem jih dobil. Torej niso pri\u0161le v po\u0161tev. In sem od vseh prijateljev, ki imajo nogo tam okoli mene, pobral po en par. Naredil izbor za Miss \u010devljev in izbral Sandijeve. \u0160el z njimi nekajkrat na Jo\u0161ta in to je bilo to. Pri njem sem si sposodil \u0161e plezalni pas, vponko,\u00a0 pri Ale\u0161u \u010delado, rokavice in gama\u0161e, ter pri \u0160parovcu \u017eolno. Ostalo opremo, kar jo je bilo \u0161e potrebno, pa sem imel sam.<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/?attachment_id=7019\" rel=\"attachment wp-att-7019\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-7019\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2012\/01\/DSCN0029-001.jpg\" alt=\"DSCN0029-001\" width=\"600\" height=\"800\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2012\/01\/DSCN0029-001.jpg 600w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2012\/01\/DSCN0029-001-113x150.jpg 113w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2012\/01\/DSCN0029-001-580x773.jpg 580w\" sizes=\"auto, (max-width: 600px) 100vw, 600px\" \/><\/a>Nekaj dni pred odhodom pa me je za\u010delo \u010drvi\u010diti. Ker to ni bil kak trebu\u0161ni virus, je bila edina mo\u017enost strah. \u017de tako nisem narejen za navezovanje novih stikov. Potem pa strahospo\u0161tovanje do Marka, podcenjevanje samega sebe in smo tam, kjer ne bi bilo tega treba. Bom zmo\u017een plezati, se mi bo staknila dereza, bom kaj pozabil, se bova ujela in \u0161e mnogo drugih butastih re\u010di mi je rojilo po glavi. Zadnji dan sem samo \u010dakal na njegov klic. \u010ce bi mi sporo\u010dil, da mora opraviti kaj nujnega, bi bil najsre\u010dnej\u0161i. Pa klica ni bilo od nikoder. Gledam napoved. Vsakih 5 minut:&#8221; Pa za bo\u017ejo voljo, 4 mesece je nestabilno vreme, pojutri\u0161njem pride sneg, ravno jutri pa brez obla\u010dka!!!!!!!!!&#8221;<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/?attachment_id=7001\" rel=\"attachment wp-att-7001\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-7001\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2015\/01\/DSCN0034.jpg\" alt=\"DSCN0034\" width=\"800\" height=\"600\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2015\/01\/DSCN0034.jpg 800w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2015\/01\/DSCN0034-150x113.jpg 150w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2015\/01\/DSCN0034-580x435.jpg 580w\" sizes=\"auto, (max-width: 800px) 100vw, 800px\" \/><\/a>Startava po\u010dasi, v zmernem tempu. Vmes me Marko spra\u0161uje predvsem o mojih sposobnostih.\u00a0 Ob vse mo\u010dnej\u0161em vetru, pogledu na moje zimske \u010devlje, ki so brez trdega podplata, ter ugotovitvi, da mojih plezalskih sposobnosti ni, skleneva, da na Brano ne greva. Mogo\u010de za mojih 50 let. Odle\u017ee mi. \u010ceprav ne vem kaj me sedaj \u010daka, ampak strahu ni ve\u010d. Predlaga mi greben Macesnovca, ki je ravno nasproti Brani. Zgleda bolje. \u017de pri Pastircih zavijeva desno. Tam so \u017ee opazne ve\u010dje koli\u010dine snega. Kmalu sva v ru\u0161evju. Marko nekajkrat &#8221;povoha&#8221; kje bi bil dober prehod in ga vedno zadane. Sam se zabavam s tem, da se ali strinjam ali ne z njegovo izbiro. Ve\u010dkrat se mi zdi, da tokrat ga je pa res usral. Da bova pristala v neprehodnem ru\u0161evju. Pa vsaki\u010d zgubim. Gazi, dela stopinje, da mi je \u010dim la\u017eje.<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/?attachment_id=7018\" rel=\"attachment wp-att-7018\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-7018\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2012\/01\/DSCN9996.jpg\" alt=\"DSCN9996\" width=\"600\" height=\"800\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2012\/01\/DSCN9996.jpg 600w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2012\/01\/DSCN9996-113x150.jpg 113w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2012\/01\/DSCN9996-580x773.jpg 580w\" sizes=\"auto, (max-width: 600px) 100vw, 600px\" \/><\/a>Kmalu sva pri prvem skoku. Nekako pridem \u010dez. Popolnoma brez ob\u010dutka. Kot bi bila najve\u010dja sovra\u017enika s skalo. Res, da si v zadnjih letih nisva blizu, ampak malo bolj z ob\u010dutkom bi jo pa lahko nasko\u010dil. Vmes, ko Marko pleza kot prvi, sam ves prezebel \u010dakam. Pa ne vem, je bolje, da pridem \u010dim pozneje na vrsto ali da sem \u010dimprej \u010dez te, zame ko\u010dljive dele. Ra\u010dunam, da ko mine strah, bom lezel bolj spro\u0161\u010deno. Zdi se mi, da sva imela najve\u010d te\u017eav pri drugem skoku. \u017de Marko je porabil precej \u010dasa, da mi je \u010dimbolj olaj\u0161al pot. Ampak ni \u0161lo. Cepina nisem mogel nikjer dobro zabiti, stopiti \u0161e manj, saj derez \u0161e nisem imel na sebi. Takrat sem prvi\u010d zdrsnil. In nato po moje \u0161e trikrat. Na istem mestu. Potem je pa o\u010ditno moralo biti, da me je nekaj skrivnostnega potegnilo za kak centimeter, da sem na\u0161el nekaj stopom podobnega in sem pri\u0161el \u010dez to ko\u010dljivo mesto.<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/?attachment_id=6992\" rel=\"attachment wp-att-6992\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-6992\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2015\/01\/DSCN0004.jpg\" alt=\"DSCN0004\" width=\"600\" height=\"800\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2015\/01\/DSCN0004.jpg 600w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2015\/01\/DSCN0004-113x150.jpg 113w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2015\/01\/DSCN0004-580x773.jpg 580w\" sizes=\"auto, (max-width: 600px) 100vw, 600px\" \/><\/a>Marko si je nadel dereze, sam pa sem po\u010dakal \u0161e en razte\u017eaj. Nisem si predstavljal kako bom praskal po skalah. Pa ni bilo problema. Malce sem se lovil, potem pa \u017ee ugotovil, vsaj pribli\u017eno, kako se stre\u017ee tej re\u010di. Odseki so se menjali. Malo poledenele skale, nekaj snega. Sam po vsakem razte\u017eaju pogledam proti vrhu. Uf \u0161e dale\u010d je. Narediva prvi odmor. Pojem frutabelo, popijem malo Markovega \u010daja. Nekaj pogumnega \u010dutim. Sicer pravi, da je to od meda, ampak ravno strinjal se ne bi. \u0160e nekaj skale, potem pa zopet prideva do ru\u0161evja. Njemu ne di\u0161i preve\u010d, sam pa bi ga imel najraje do vrha. Pa mine tudi ta del.<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/?attachment_id=7013\" rel=\"attachment wp-att-7013\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-7013\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2012\/01\/IMG_8084.jpg\" alt=\"IMG_8084\" width=\"800\" height=\"600\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2012\/01\/IMG_8084.jpg 800w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2012\/01\/IMG_8084-150x113.jpg 150w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2012\/01\/IMG_8084-580x435.jpg 580w\" sizes=\"auto, (max-width: 800px) 100vw, 800px\" \/><\/a><em><strong>Foto: Marko Prezelj<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Vedno ve\u010d snega je. Vseskozi vpijam koristne nasvete, ki jih dobivam. Po\u010dasi prihajam na doma\u010di teren. Na za\u010detku sem Marka ob njegovem slikanju spra\u0161eval ali naj naredim utrujen ali zadovoljen izraz obraza. V tistih zame te\u017ekih delih ni bilo mo\u017enosti spreminjanja mimike. Najla\u017eji deli so mi tisti, kjer je nekaj snega za derezo, ter vsaj malo kamna za roko. Narediva \u0161e en kraj\u0161i odmor, zopet frutabela in malo pogumnega \u010daja. Zjutraj sva govorila o mo\u017eni Planjavi. Sam sem jo \u017ee nekaj \u010dasa nazaj odpisal. Ne \u010dutim se dovolj mo\u010dnega. Tiste skale so me preve\u010d utrudile. Marko se strinja z mojo izbiro. Do vrha Sukalnika imava samo \u0161e sne\u017eni del. Greben, kjer se mi povrne mo\u010d, energija. Po\u010dutim se, ne najdem pravilnega izraza, ampak kot bi bil malo vi\u0161je kot sem. Vsako sekundo sku\u0161am \u010dimbolj zau\u017eiti. \u010ce bi bil ta greben dolg \u0161e nekaj kilometrov, pa bi bil prekratek. \u010ce bi Marka poznal vsaj malo bolje, bi ga objel. Tako pa ga lahko samo pogledam izpod o\u010di in mu srame\u017eljivo izustim: &#8221;Hvala&#8221;.<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/?attachment_id=7017\" rel=\"attachment wp-att-7017\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-7020\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2012\/01\/DSCN0021.jpg\" alt=\"DSCN0021\" width=\"600\" height=\"800\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2012\/01\/DSCN0021.jpg 600w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2012\/01\/DSCN0021-113x150.jpg 113w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2012\/01\/DSCN0021-580x773.jpg 580w\" sizes=\"auto, (max-width: 600px) 100vw, 600px\" \/><\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/?attachment_id=7017\" rel=\"attachment wp-att-7017\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-7017\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2012\/01\/DSCN0017.jpg\" alt=\"DSCN0017\" width=\"600\" height=\"800\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2012\/01\/DSCN0017.jpg 600w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2012\/01\/DSCN0017-113x150.jpg 113w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2012\/01\/DSCN0017-580x773.jpg 580w\" sizes=\"auto, (max-width: 600px) 100vw, 600px\" \/><\/a>Gledam naokoli, iz mene prihajajo nerazlo\u010dljivi izdihi. Na povsem jasno nebo se prikradejo skrivnostne meglice, barve okoli Brane se spreminjajo. Ne vem, je to ljubezen? Ostane nama samo \u0161e spust proti Kamni\u0161kem sedlu v okviru letne poti. Sam sem \u017ee na dopustu, pa se kot mnogokrat v gorah izka\u017ee, da ni konec, dokler se doma ne ule\u017ee\u0161. Pobo\u010dja so klo\u017easta, nevarna. Udira se do kolen. Nekajkrat se spustiva, pa zopet dvigneva. Ko\u010de od nikjer. Vsake toliko \u010dasa na skrivaj pogledam Marka. Zgleda popolnoma miren in to se naseli vame.<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/?attachment_id=7003\" rel=\"attachment wp-att-7003\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-7003\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2015\/01\/DSCN0048.jpg\" alt=\"DSCN0048\" width=\"600\" height=\"800\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2015\/01\/DSCN0048.jpg 600w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2015\/01\/DSCN0048-113x150.jpg 113w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2015\/01\/DSCN0048-580x773.jpg 580w\" sizes=\"auto, (max-width: 600px) 100vw, 600px\" \/><\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/?attachment_id=7002\" rel=\"attachment wp-att-7002\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-7002\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2015\/01\/DSCN0046.jpg\" alt=\"DSCN0046\" width=\"600\" height=\"800\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2015\/01\/DSCN0046.jpg 600w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2015\/01\/DSCN0046-113x150.jpg 113w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2015\/01\/DSCN0046-580x773.jpg 580w\" sizes=\"auto, (max-width: 600px) 100vw, 600px\" \/><\/a>\u0160e zadnji spust, ki pa je za razliko od prej\u0161njih pobo\u010dij \u010disto trd. Spu\u0161\u010dam se na konicah derez in dokler ne pridem do tal, ne pogledam nikamor. Marko me ima vseskozi na vrvi. Potem pa kamni\u0161ke babe. Ali kakor ho\u010dejo, skratka gmota skal, ki \u017ee nekaj \u010dasa pomeni konec nevarnosti.<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/?attachment_id=7012\" rel=\"attachment wp-att-7012\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-7012\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2012\/01\/IMG_8119.jpg\" alt=\"IMG_8119\" width=\"800\" height=\"450\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2012\/01\/IMG_8119.jpg 800w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2012\/01\/IMG_8119-150x84.jpg 150w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2012\/01\/IMG_8119-580x326.jpg 580w\" sizes=\"auto, (max-width: 800px) 100vw, 800px\" \/><\/a><em><strong>Foto: Marko Prezelj<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Ne greva do ko\u010de, ampak po meli\u0161\u010du naravnost proti domu. Do Pastircev imam na sebi dereze, saj mi samo v \u010devljih preve\u010d drsi. Ko jih dokon\u010dno snamem, se mu \u0161e enkrat zahvalim, ter mu povem, da sedaj me pa lahko tudi zapusti, \u010de \u017eeli. Moram biti po\u0161ten in priznati, da sem bil mogo\u010de malce skepti\u010den glede pri\u010dakovanj vodni\u0161tva. Predstavljal sem si, da pa\u010d radi plezajo, hodijo v hribe, in jim je to slu\u017eba ter hobi obenem. Kako enostavno se sli\u0161i. Sedaj mislim popolnoma druga\u010de. Ve\u010dkrat sem razmi\u0161ljal o odgovornosti v gorah. Tukaj vodnik prevzame odgovornost do neznanca. Sam sem se mu popolnoma prepustil. Zraven pa mora biti prijazen. Oceniti sposobnosti stranke. Meni je Marko delal stope, jih \u010distil, gazil, me navezoval, mi dal ogromno informacij, naukov. Izredno te\u017ea\u0161ko delo. Skratka, \u010de kdo \u017eeli, naj le kontaktira <a href=\"mailto:mark@markoprezelj.com\">mark@markoprezelj.com<\/a>. Ne bo vam \u017eal. Sam pa grem z njim za mojih 50 let na Brano. Z upanjem, da si vmes premisliva in greva recimo samo do Kamni\u0161kega sedla. Za nekaj ur.<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/?attachment_id=7014\" rel=\"attachment wp-att-7014\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-7014\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2012\/01\/IMG_8101.jpg\" alt=\"IMG_8101\" width=\"800\" height=\"600\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2012\/01\/IMG_8101.jpg 800w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2012\/01\/IMG_8101-150x113.jpg 150w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2012\/01\/IMG_8101-580x435.jpg 580w\" sizes=\"auto, (max-width: 800px) 100vw, 800px\" \/><\/a><em><strong>Foto: Marko Prezelj<\/strong><\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Letos sva s Petro zakorakala v 2\/3 najinega \u017eivljenja. Poleg mnogih daril sem dobil navaden list papirja, na katerem je pisalo Tura z Markom Prezljem. Popolen \u0161ok. Brez besed. Hodil sem gor in dol, povsem zbegan. Marko, junak mojih stripov, ki jih prebiram ve\u010dkrat letno, prijatelj Marka Twighta???? Pa moram priznati, da sem pred rojstnim &hellip;<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[89,88],"tags":[],"class_list":["post-6987","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-hribi","category-turno","entry entry-center"],"post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6987","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=6987"}],"version-history":[{"count":9,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6987\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":14081,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6987\/revisions\/14081"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=6987"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=6987"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=6987"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}