{"id":7370,"date":"2015-08-21T07:32:22","date_gmt":"2015-08-21T05:32:22","guid":{"rendered":"http:\/\/www.lukazoja.si\/?p=7370"},"modified":"2016-01-11T15:54:06","modified_gmt":"2016-01-11T14:54:06","slug":"porocilo-runcajza-im-celovec-2015","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.lukazoja.si\/?p=7370","title":{"rendered":"Poro\u010dilo Runcajza IM Celovec 2015"},"content":{"rendered":"<p>Zanimiv pogled Runcajza na leto\u0161nji Ironman v Celovcu<\/p>\n<p>Tretji\u010d se odpravim na obalo jezera v Celovcu, na start svojega tretjega Iromnana. Luksuz avtodoma in obla\u010denje neoprena \u201cdoma\u201d, a le lu\u010daj od obale ter le\u017eeren (Buzz bi mi o\u010dital: va\u017ei\u010d!) sprehod med rookiji in plavanje v jutranji topli jezerski vodi me povsem pomirita. Ne sli\u0161im ve\u010d napovedovalca, ne poslu\u0161am duhovnika in njegovega \u017eebranja, odplavam vse do pomola s profiji in iz VIP lo\u017ee prav pod pomolom gledam njihov skok ter ob\u010dudujem borbo v prvih metih. A uro nazaj je bilo povsem druga\u010de\u2026.<\/p>\n<p>Zbudil sem se v lep, idealen dan, v zraku je bilo tisto neizre\u010deno vznemirjenje, a urnik je \u017ee ute\u010den, oble\u010dem pripravljene stvari, mirno, po\u010dasi, kot bi si hotel dopovedati, da sem \u017ee rutiner. Res, tiste prve, nikoli ponovljive vznemirjenosti ni ve\u010d. Kava, vro\u010da in po\u017eivljajo\u010da, pa dve kajzerci z marmelado me povsem zbudita, vzamem pripravljen bidon in se odpravim s kolesom, tla\u010dilka v pasji ko\u0161ari, jaz pa v Croksih malo napumpat kolo. Deset minut kasneje dela neka druga pumpa, puls imam prek 140 in begam levo desno ter kri\u010dim v treh jezikih, da mojih vre\u010d ni!!! Tam, kjer bi morali biti, sta prazna kavlja, tudi sosednja, aaaarghh! Norim, i\u0161\u010dem prostovoljca in tudi mladeni\u010du prostovoljcu uspem hitro prese\u010di laktatni prag. Nisem edini, \u0161e en sosed preklinja. Kje je security, kje marshall, da se zmenim za rezervno \u010delado in stare superge, bluzim in bledem. Potem se mali spomni in pokli\u010de malo bolj izku\u0161enega, dvajsetletnika, tudi on bi mi lahko bil sin. Prijazno in mirno me prime za roko in pogleda mojo zapestnico: Sir, it is 2, not 0. Verjetno konkuriram Mr Beanu s svojim neumnim obrazom. Svetamarijapomagalka, daj en Himmelsfahrt, vnebovzetje, da izginem s te scene. Buzz nemo bol\u0161\u010di, sramota je popolna. Hitro po\u010dekiram vre\u010di in preverim pritisk v zra\u010dnicah ter se posku\u0161am narediti kar se da nevidnega in\u2026 izginiti. Na poti nazaj me zebe, pre\u0161vican sem kot po uri teka. Faaak, koliko glikogena je \u0161lo? Spomnim se Kaya, ko je na briefingu ponovil svojo staro tezo in svarilo: It has been scientifically proven, that you, Ironmen (kje so pa women?) are incredibly intelligent individuals\u2026.until you put your lycras on. Yessssss, ti si pa scientific evidence, mi pove Buzz.<\/p>\n<p>Voda me pomiri, globoki vdihi in po\u010dasni izdihi, z jezerom sva velika prijatelja. V\u010dasih sem se vode bal, danes u\u017eivam v njenem objemu. Povsem se uspem pomiriti in osredoto\u010diti. Progo spet za\u010dutim kot navidezno \u010drto in komaj \u010dakam na \u0161tart. Ko se na\u0161 val po\u017eene v vodo, nisem ve\u010d zadaj, pozorno si ogledam sosede in bolj po ob\u010dutku kot s premislekom sledim masi ter si najdem prostor. Voda me objame, roke grabijo, osredoto\u010dim se na zamah in vdih, ostalo pustim za kasneje. Ob\u010dutim olaj\u0161anje, da sem kon\u010dno za\u010del, a pritisk pri\u010dakovanj jasno \u010dutim. Zdaj, ko je vse za menoj, ko ne mislim na ni\u010d drugega kot splet svojega telesa, elementov in neznanega \u010dasa pred menoj, \u0161e toliko bolj. Prvi\u010d je bila maksima priti do cilja, prehiteti sonce nad Dobra\u010dem. Drugi\u010d spustiti se pod mejo 12 ur. Danes, na lanskem prav dobrem \u010dasu in koncu nekajmese\u010dne poti priprav, plezanja iz brezna zime in spoznanju, kaj je bostonstrong, kako sem hvale\u017een, da lahko \u017eivim in delam kar in kakor pa\u010d, stojim pred visokim zidom. Hlastanje za neprestanim izbolj\u0161anjem dobi obliko \u0161tevilk in te\u017eo mlinskega kamna. Poslu\u0161am svoj metronom, v vodi ne morem leteti na instrumente. Vem, da nas bodo prehitele prve roza orke, \u017eenske iz naslednjega vala in rad bi pri\u0161el do prvega obrata pred njimi. Pozorno ogledujem sosednje plavalce in, ko sem dovolj vplavan, si izberem enega ter se mu prilepim v zavetrje. Hehe, drafting\u2026. Potem, dolgo potem, ko se povsem zasanjam v ritem, se naenkrat za\u010dne prerivanje z desne, wtf, pa \u017ee ena roza orka \u0161iba mimo in v levo, hej!? Saj sem \u017ee pri prvi boji, wau, to me spodbudi in rozike me ne motijo ve\u010d. Zaveterje v gne\u010di ob boji izgubim, a se bolj posvetim orientaciji ter obhodu druge boje ter potem pazim, da se dr\u017eim kar se da levo in se izogmem jadrnicam. Spet najdem rumenohla\u010dega, kot sem poimenoval svojega predplavalca in lepo, prav udobno s kan\u010dkom strahu, da je mogo\u010de prepo\u010dasi, plavam k Lorettu. Vhod v Lendkanal je tak, kot vedno, blaten, \u010drn mulj se dviga z dna, sosedje mlatijo, dohitel sem zelence iz vala pred nami. Za\u010dne se kaos. Nekako si izborim prostor, a moram plavati tudi na silo, menjavati ritem in iskati prostor. Omagujo\u010di zelenoglavci so najnevarnej\u0161i, mlatijo okoli sebe. Nekaj deset metrov v kanalu naletim na enega, ki plava \u017eabo, glavo steguje kot \u017eirafa, a noge ima mo\u010dne in dobim najprej udarec v dlan, potem v li\u010dnico, od bole\u010dine zastokam, ust ne morem ve\u010d zapreti. Spet udarec, tokrat mi zbije o\u010dala. Faaaak, ustavim se, popravim o\u010dala, v smrtnem strahu, da me povozijo prvi sivoglavci iz zadnjega vala. Zaplavam v sredino toka teles, upajo\u010d, da sem se jih znebil. Spet z leve gomazi ena zelena \u017eaba, ta kruza v desno, k meni, dvakrat se odrinem od njega, nekaj sekund je mir, potem pa kot torpedo spremeni smer, dobim udarec, dva direktno v glavo in ramo. Ponorim. F..ck off, se zaderem, stoje v plitvi vodi kanala. In ga odrinem. Sploh ne trza, \u0161e maha vame. Dost mam! Potunkam ga (mea culpa, mea maxima culpa, ampak kar je preve\u010d je preve\u010d\u2026..), enkrat, dvakrat. Potem izginem v pisani jati plavalcev. Li\u010dnica boli, dihanje \u0161e dolgo zatem umirjam, malo me je sram, malo me tudi skrbi, za mno\u017eico na bregu je bil vaterpolski vlo\u017eek zelo jasno viden in sli\u0161en, da me ne bi dsq? Popularnost na You Tubu mi ne bi ni\u010d kaj prijala. Do konca uspem lepo plavati, moralo pa mi dvigneta dva belokapa iz ta hitrega vala, ki ju prehitim, torej za ve\u010d kot dvajset minut. Plavam lepo prav do izhoda, ne brodim po vodi kot zablodeli medvedi okoli mene in se ravno prav pomirjen, ravno prav utrujen in spo\u010dit, ravno prav nabru\u0161en po\u017eenem po preprogi. Seveda ne morem brez pogleda na uro, yessss, kljub pretepu sem kon\u010dno \u0161el pod uro dvajset! A notranji glas Buzz mi \u017ee med tekom v menjalca nabija slabo vest: a ve\u0161, da si gotovo izgubil minuto s tistim prerivanjem, butl stari\u2026 Minuta, ve\u010d kot pol kilometra na kolesu!<\/p>\n<p>Tek po preprogi v \u0161palirju navija\u010dev in olaj\u0161anje, ko med tekom hitro sla\u010dim neopren, me takoj spravita v racing mode, mi\u0161ice so odklenjene, plju\u010da globoko dihajo. Vetrc me hladi, vse je lepo. Menjam hitro, \u010deprav spet zadriftam k napa\u010dnim vre\u010dam\u2026.., neopren prav bliskovito sle\u010dem z rolado v ustih, na glasno presene\u010denje sosedov v \u0161otoru, sekundo po\u010dasneje kot lani, a veliko bolj posko\u010dno te\u010dem do \u010drte in se po\u017eenem na kolo. Zdaj: all systems go. Ta ob\u010dutek hitrosti in mo\u010di na kolesu me vedno navdu\u0161i. Ja, bo treba z vsemi, rde\u010dimi in sivimi celicami, lani sem popravil kolo za dobre pol ure in letos nikakor, nikakor ne smem iti po\u010dasneje. A taktika danes je druga\u010dna: izboj\u0161anje v vsaki disciplini, da, a pravi napad si \u017eelim na koncu, na teku, tam mislim, da je rezerv najve\u010d. Torej: agresivno, a z glavo. Zato se tudi ne za\u017eenem tako mo\u010dno kot lani, zlagoma stopnjujem tempo, saj druga\u010de tudi ne gre. Gne\u010da je velika, marshalov je bistveno ve\u010d, kot lani in res te\u017eijo, saj je prav. Do Vrbe sem prav lepo ogret, vzamem \u0161e eno plastenko pija\u010de, prvi gel, potem pa vzdihnem in se pripravim na napad, ki bo dejansko pokazal, v kak\u0161ni formi sem: trije klan\u010dki, potem ob avtocesti ravnina in prvi\u010d do Egga pri Pa\u0161kem jezeru. Povpre\u010dne hitrost je lepo nad 32 in raste, ni me strah. Ne primerjam se ve\u010d s sosedi, po treh letih sem dovolj samozavesten, da se zanesem na svoj ritem. Prvo strmino lepo zdelam, tudi ob avtocesti gre hitro, prek 40 skozi dva kilometra in vse je lepo. Tudi do Egga lepo ritmi\u010dno v klanec, zdaj pa najbolj osovra\u017een del proge: tisti skoraj klanec mimo Ledenic. Lepo gre, kolona se je raztegnila in draftbusterji na motorjih pazijo ter piskajo, da nam ohranijo strah v kosteh, ne nabijamo se v skupine in la\u017eje je dr\u017eati ritem. Veliko je prehitevanja, hehe, roza orke, smo se spet sre\u010dali\u2026, pa zelenci\u2026. vse pomaga in v dolino po dolgem spustu \u017evi\u017ega okoli \u010delade, drugi gel je prijel. Meljem, spomnim se vztrajnega rinjenja prek Newton Hills v Bostonu. Buzz me spomni: raje prihrani te spomine za tek\u2026 A kolo danes res lepo te\u010de, strahu ni, tudi pod Ruppertibergom, lepo in agresivno ga zdelam, prehitevam in se veselim spusta dol v Celovec. Ob\u010dutek in povpre\u010dna hitrost povesta, da sem na dobri poti, \u0161e bolje kot lani, a misli na tek, misli! V drugi krog vstopim spro\u0161\u010den, a osredoto\u010den na rezultat. Kakor mi je na obratu v\u0161e\u010d cirkus tekme, hrup, glasba in predvsem sekunda izmenjanih pogledov z navija\u010dema, tako vem, da mi bo mir ob jezeru, prazna cesta in nevidni poltrak proge odprl pot do rezultata. Sklonjen nad aerobari, v enakomernem ritmu, v sweet spotu, kot med uravnote\u017eenimi vektorji u\u017eivam v senci ob jezeru, predvsem pa v ob\u010dutku suverenosti in mo\u010di. Vozimo v zelo razpotegneni koloni, ne menjavamo se, kot lani. Marshalli pri nas zaman i\u0161\u010dejo \u017ertve za kartone. Na \u017eivce mi gre, ker me vseskozi opazuje eden od njih, a brez razloga. Da se mi ne vra\u010da StPoelten? Na majski polovi\u010dki sem nekje na tretjini proge naletel na Roberta. Robert je bil Tirolec, po dresu sode\u010d. Imel je lep bicikel, na katerem je o\u010ditno u\u017eival. Predvsem v tem, da se je res, ampka res \u0161lepal, pravi wheelsucker. Prvi\u010d sem ga dohitel v zavetrju za \u0161vicarsko kolesarko, pomeni v zelooo \u0161irokem zaveterju. Prehitel sem ju, a v dolini Donave se je show ponovil \u0161e nekajkat, dvakrat se je vlekel tudi za menoj. Najprej sem ga ignoriral, potem sem malo gestikuliral, potem se ga \u0161e nahrulil. Ni\u010d. V StLorenznu, \u017ee na koncu ravnega dela, je bil nekaj deset metrov pred mednoj (in nekaj centimertov za predhodnikom), ko nas dohiti darftbuster, marshall na motorju. In gleda mene. Mene!? Demonstrativno buljim vanj, potem pa se spomnim Trojk, na Darka, Andreja in Du\u0161ana, ki so jim drugo mesto skoraj odnesli (v sloven\u0161\u010dini imamo na sre\u010do dvojino: sta odnesla) dva prevaranta, ki sta tretji \u010dip prinesla v \u017eepu\u2026. Brez pomisleka se slone\u010d na aerobaru spet zazrem v draftbusterja, skozi temna stekla se spogledava, brez besed mu poka\u017eem robocop gesto: z dvema prstoma najprej v moje o\u010di, potem pa kazalec usmerim naprej, na Roberta. \u00b7teka. Evo: milo za \u017eajfo, to je za tri prijatelje in Trojke, Robert me ne zanima. Na vrhu klanca je Robert lahko lepo po\u010dival 6 minut. Goljufov res ne prenesem, organsko.<\/p>\n<p>Buzz me od krmilnici spomni na gel, hej, zamuja\u0161. Res je, zasanjal sem se, ko vdrugo priplezam do Egga, gre te\u017eje kot prvi\u010d, zgre\u0161im plastenko v roki prostovoljca, moja \u0161lamparija, gel gre te\u017eje po grlu, a sem \u0161e vedno brezskrben. Skozi Ledenice gre, a nabira se nek slab ob\u010dutek, kot zmes dolg\u010dasa in slabe vesti, predvsem pa padca koncentracije. Hiter in dolg spust do Ro\u017ea \u0161e prikrije rasto\u010do te\u017eavo. Kon\u010dno mi na kratkem klancu pred Vrbo, ko mi kruli v \u017eelodcu, postane jasno, la\u010den sem! Cepec: hitro vzamem \u0161e gel, malo splakujem z izostarjem, na krmilnici pa spet bluzim, to se mi nikoli ne dogaja!? Celo ustaviti se moram, da se uredim, vzamem vodo, pa \u0161e eno, da med vo\u017enjo sperem lepljivi gel. Kako neverjetno se iz majhnih fragmentov, niti ne dogodkov, zbere plaz in poru\u0161i ravnote\u017eje! Prek klan\u010dkov do St Egydena pod Ruppertibergom se sestavljam, i\u0161\u010dem ritem, od dihanja do kadence, zdaj se moram res vzeti v roke. Nezadovoljstvo uspem preliti v zbranost in motivacijo, v strmino se zaletim ravno prav nabru\u0161en in jezen. Spet je vse v redu, tretji gel v pol ure je prijel, kadenca je visoka, mo\u010di dovolj, na vrhu pa suva Rock me Amadeus, whooooaahhhh po klancih dol proti Dravi se sre\u010data Falco in odmev lanskega Major Toma. Zdaj sem v zadnjem dejanju kolesa, spremenil sem igro: s progo se bodeva in povpre\u010dje posku\u0161am spraviti kar se da visoko, vsekakor nad lanskega. Desetinke rastejo, jaz pa spet u\u017eivam, v Celovec drvim 50 po vpadnici in smeji se mi! Do povpre\u010dja 32 sicer ne pridem, prej zagledam eksoti\u010dni hotel, smeje se bli\u017eam menjavi, sezujem \u010devlje, se lepo spet s spomini na mariborsko dvori\u0161\u010de in na\u0161e igre zadnje metre peljem najprej v lastovki na levem pedalu, odsko\u010dim in pristanem z otrdelimi, a ne utrujenimi nogami prav na \u010drto, Voila! \u00e2isto malo nad sedem ur sem \u017ee na progi, oba \u010dasa sem izbolj\u0161al in pripravljen sem na tek. Ne bojim se ga, \u017eelim si ga.<\/p>\n<p>Nekaj rezervnih IQ enot bi ti pa pri\u0161lo prav, mi tri minute kasneje med hitrim obuvanjem preizku\u0161ene Kinvare navr\u017ee Buzz. Jasno, saj ima razlog za to: dvajset metrov po lepem sestopu s kolesa sem padel, kaj padel, pogrnil tako, da nisem vedel, kako bi se pobral. Glava je bila \u017ee na teku, kolo je imelo svojo idejo o smeri, jaz in noge pa nobene in \u010dez nekaj sekund se vlekel roko izmed \u0161pic prvega kolesa, pobiral odpadle \u0161printerice, gele raztresene po preprogi in strahoma gledal nazaj, da me kdo ne pohodi. Hlastno pripnem \u010devlje nazaj na pedale, ker je clean transition, ne bi zdaj \u0161e dsq. Pograbim gele in jih ba\u0161em v \u017eep, vle\u010dem kolo, veriga se je snela, zabluzim v napa\u010dno vrsto in kolo enostavno nosim na rami do stojala&#8230;. Hitro se uspem urediti, morda mi je strah ob padcu pomagal, da sem pozabil na otrdele mi\u0161ice in hitro sem na izhodu. Te\u010dem ob navija\u010dih, zelo se razveselim svojih, objamem ju, zdi semi, da kar sevam pozitivno energijo. Zdaj sem tam in tak kot sem na\u010drtoval: progo spo\u0161tujem, vem, kje so pasti, vem, kje bo vro\u010de, a \u017eelim si te\u010di najbolje. Mo\u010di je dovolj.<\/p>\n<p>Hitro pridem v ritem, la\u017eje, kot prej\u0161nja leta. Mimo hotelske terase in dol do kanala ter potem na kilerski mosti\u010dek, a letos mi ne moti ritma, tudi kvadricepsi ne trzajo. Morda pa me nosi tudi pogled na drug breg: tam lebdi, vsaj tako se zdi, Marino k svoji zmagi, kak\u0161no veselje ga je pogledati! Tako pridem v zatohli, a prijazni, navija\u010dev polni park. Naenkrat ni ve\u010d vetra na kolesu, pri teku prek parkiri\u0161\u010da \u017ege sonce in me pri\u017eiga k tlom. Vse misli in energijo usmerim v ritem mi\u0161ic, lovim ravnote\u017eje, diham lepo na \u0161tiri korake in previden optimizem bi me preplavil, \u010de se ne bi bal Krumpendorfa. Res sem tokrat zelo hitro na\u0161el ritmi\u010dno sozvo\u010dje teka in dihanja. Na najbolj vro\u010dem delu, brez kan\u010dka sence stoji Rusinja v bikiniju z vodno pi\u0161tolo v rokah in vre\u0161\u010di. Nasmejem se in poskusim: Davaj djevu\u0161ka, \u010dut \u010dut vadi\u010dki! Ne vem, kdo se je bolj nasmejal, dobil sem dozo, predvsem sprostitve. Malo, malo pa me je strah, ko se spomnim lanskega teka in zbadanja v utrujeni mi\u0161ici, ko sem mimo tiste prve hi\u0161e, se sprostim. Zato previdno, a vedno bolj suvereno grabim naprej, \u010dez pla\u017eo, pijem in se hladim na krmilnicah in potem sem na tistem odseku ob progi, kjer zrak stoji, sonce \u017ege in majhen klan\u010dek dobi vlogo Kalvarije. Tam, na vrhu, ki ga sicer ne bi niti opazil, vem: dobro gre. Samo dr\u017ei ritem. Spet sem nazaj v parku, vmes sem dvakrat sre\u010dal znane obraze, kdo je \u017ee to?, ah, lycra&#8230;.IQ&#8230;., hvala za navijanje!! V parku moji trije, rad bi jim povedal, kako mi gre, kako lepo je videti samo na\u0161e napise na tlaku. Ura ne la\u017ee in ko lebdim v mesto ter okrog Lintverna nazaj vem: samo zdr\u017eati ta ritem. Pove, da gre lepo, ravno ugotavljam, da imam povpre\u010dje okoli lepih 5 in \u0161tirideset, ko mi sporo\u010di: exercise finished, charge battery&#8230;. Faaaak! A hitro se pomirim, tako in tako je zdaj glavni ritem. Polovi\u010dko obrnem za sub 4, wau, torej to je to, zdaj samo zaklju\u010di! Valovim, hladim se, pijem, sre\u010dam Darka, ni ga te\u017eko prepoznati z njegovim lepim tekom, za hip \u0161e sam bolj popazim na korak, toliko me je nau\u010dil! V Kumpendorfu vzemam gel, topel jabol\u010dni in pacast je, poplaknem ga, a malo se mi \u017ee dviguje. Potem me vle\u010de znani refren: zadnji\u010d danes, stisni. Radar vseskozi dela, zdaj se na obratu v Krumpedorfu malo sprostim in sre\u010dujem znane obraze ali bolje hrbte. Nekaj \u010dasa te\u010dem za visokim Norve\u017eanom, moja skupina, potem ga \u017eal na krmilnici izgubim. V intervalih blazno hitrega teka, potem pa hoje, prepoznam znanca, bo \u0161lo, itak, pravi. Ko sem nazaj v parku in grem, zadnji\u010d v mesto, se za\u010dnem izgubljati v polze\u010dem \u010dasu in viskoznem prostoru, ni ve\u010d rde\u010de niti na roki, ra\u010dunati se mi ve\u010d ne da. \u010cutim, kako mi med trdnimi kamni polzi mo\u010d, topi se na vro\u010dem asfaltu, posku\u0161am se zbrati. Ah, \u0161e en napis, Trapca team, go Daddy, ej ni ga dopinga kot ta, ravno na pravem mestu, zato me spet dvigne za nekaj minut. Spustim se \u0161e v tisto luknjo pred mestom, razpet sem med \u017eeljo, da zmagam in obupno mehkobo, vro\u010dino, ki meh\u010data mi\u0161ice, kosti in glavo. Kilometri letijo, a vedno manj se \u010dutim. Stisni, zdr\u017ei! A na silo ne gre, \u0161e s seboj se ne morem boriti, rad bi potegnil hitreje, a tako mehak, kot sem, bolj valovim, nimam opore. Te\u010dem s \u0160pancem, brez besed, enak ritem, enak cilj, niti ne pogledava se. Ne ustavljam se, ne hodim, samo vedno bolj prazen sem, kot sne\u017eak na soncu&#8230;. Kot da izgubljam samega sebe, nekje v malih mo\u017eganih je spomin na prvega, ko me je samo zavedanje enkratnosti med temi drevesi in vilami samo nosilo. Potem se zadnji\u010d zberem: te\u010dem od mostu do mostu, od ledu do vode, v park, ob zadnjih, glasnih dobrih \u017eeljah, \u0161e nekaj besed z mojima, pomagajo kot adrenalin v \u017eilo in \u017ee \u010dutim zadnji kilometer. Takrat mlinskega kamna naenkrat ni ve\u010d, \u0161e vetrc se zdi, je potegnil, mi\u0161ice zatrdijo, rame se dvignejo, spet ob\u010dutim veselje in zmorem nasmeh. \u0160e zadnji cikcak, potem pa sem v de\u017eeli Evforiji! \u010cas me niti ne zanima ve\u010d, vem, da sem spet bolj\u0161i kot lani, nekje okoli 11:20, u\u017eivam v ritmu teka ob jezeru in potem, ko \u017ee vidim tribune in sli\u0161im vse te decibele \u010dustev, sem povsem miren, brezte\u017een, zadovoljen in lebdim po preprogi. Yesss, \u0161e sem strong, bostonstrong, spet sem bolj\u0161i \u010dlovek, kot sem bil zjutraj na \u0161tartu. Zaman gledam za navija\u010di, poljubim prstan in se vzpnem pod obok, tokrat tiho in v sebi miren obstanem, roke visoko razprem, tu sem!<\/p>\n<p>Dobim medaljo, se naslonim na ograjo in \u010dakam, ne vem kaj. Pride race direktor, mi \u010destita, ooooo, lepo. Wie geht\u2019s? OK, OK, odvrnem. You sure?, menja jezik. Ja, jaaaaa ganz gut, se poskusim \u010dimbolj suvereno nasmejati. In se premaknem izven njegovega dosega. Uf, \u017eejen, vro\u010de, kje je tista cev od lani? Spet ograja. Pride prijazna gospa, samo smehlja se, jaz pa tudi. Prime me za roko in prijazno spra\u0161uje, kako sem. Opla, pravi Buzz, showtime. Oh, ja, mir geht\u2019s ganz gut. Super, nicht war? Grossartig (in kar je takih fraz), blebetam. Gospa doktorica ne odneha, skrbno me skepti\u010dno opazuje, jaz pa \u0161armiram po nem\u0161ko, noge se mi res malo zapletajo, ampka tu je ograja, malo naprej pa Coca Cola in Erdinger alcoholfrei. Nekako jo uspem prepri\u010dati, da bo vse OK in da si bom hol\u2019 mir ein Bier. Tule\u010di kombiji, ki imajo o\u010ditno danes redno linijo, se bodo peljali brez mene. Spravim se do pija\u010de, voda izgine kot v Sahari, enkrat, dvakrat, pivo, prikazovala se mi je Coca Cola, a \u017ee vonj sladkobe deluje odbijajo\u010de. Tudi drugega piva ne spravim ve\u010d po grlu, nekaj \u010dasa sedim na stopnicah VIP lo\u017ee in srebam pivo, \u010dez mene se poljubljata Lisa Huttaler, druga je bila in njen prijatelj. Potem zberem voljo in se premaknem najprej na cesto, da bi na\u0161el svoja, a se hitro poberem v \u0161otor, usedem na klop in bol\u0161\u010dim v polmrak, za\u010dne se kviz: a bom pico ali sendvi\u010d. Bruah\u2026 Kak\u0161nih pet minut se pogajam sam s seboj, ali bi vstal in \u0161el po majico, vmes grem potem mimo \u0161trudla, pa me kar odbije od stojnice. Uspe mi piti le vodo, pograbiti majico, potem pa po\u010dasi, zmagoslavno hodim proti kampu.<\/p>\n<p>Vse je druga\u010de, pa vseeno tako, kot v zadnjem kadru Slamnatih psov. Buzza vpra\u0161am: kam pa greva? Ne vem. Do infinity and beyond? Ja, dr\u017ei, druga\u010de ne gre.<\/p>\n<p>Ure kasneje, po objemih svojih in \u010destitkah, potem, ko sperem s sebe vse teko\u010dine dneva, sedimo v toplem ve\u010deru, z Darkom sva oddelala vsak svoje poglavje na poti. Velik dan je bil, mnogo spoznanj, samo izre\u010di jih je te\u017eko. Danes, mesec dni po tekmi vem, kje sem bil mo\u010dan in kje me je zmanjkalo. Izbolj\u0161al sem vse discipline, takti\u010dno izvedel tekmo po na\u010drtu, najve\u010d sem pridobil na teku. Vem pa tudi, kje sem se pribli\u017eal meji, pa je nisem uspel prese\u010di, kje sem bil pred vrati, pa jih na tistem 30 km nisem odprl, nisem ve\u010d zmogel. Izkusil sem, kako gre 11:20, slutim kako gre pod 11. Dva tedna po tekmi me prijazni prsti medtem, ko jaz delam v tem drugem svetu, \u0161est sekund \u010dez 10. uro prijavijo na Challange Roth.<\/p>\n<p>Nekaj dni zatem se spomnim manjkajo\u010dih Keyevih IQ to\u010dk, ko v poletni vro\u010dini na\u017eigam intervale na tisti ravnici med Porto Polom in Filitoso ali ko grabim v kanec na Sarra di Faro. Tudi, ko se \u0161epaje vra\u010dam z razboleno mi\u0161ico ali gledam son\u010dni vzhod skozi zarosena plavalna o\u010dala v objemu tople vode Valin\u0161kega zaliva. Nova doza bo konec avgusta v Zell am Seeju, pa septembra v Puli. Potem pa naprej, a ne Buzz, beyond infinity.<\/p>\n<p>Runcajz<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/?p=6807\">PORO\u010cILO 2014<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/?p=5336\">PORO\u010cILO 2013<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Zanimiv pogled Runcajza na leto\u0161nji Ironman v Celovcu Tretji\u010d se odpravim na obalo jezera v Celovcu, na start svojega tretjega Iromnana. Luksuz avtodoma in obla\u010denje neoprena \u201cdoma\u201d, a le lu\u010daj od obale ter le\u017eeren (Buzz bi mi o\u010dital: va\u017ei\u010d!) sprehod med rookiji in plavanje v jutranji topli jezerski vodi me povsem pomirita. Ne sli\u0161im ve\u010d &hellip;<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[48],"tags":[],"class_list":["post-7370","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-ironman","entry entry-center"],"post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7370","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=7370"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7370\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7371,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7370\/revisions\/7371"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=7370"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=7370"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=7370"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}