{"id":7567,"date":"2016-01-21T22:36:32","date_gmt":"2016-01-21T21:36:32","guid":{"rendered":"http:\/\/www.lukazoja.si\/?p=7567"},"modified":"2016-01-22T09:04:31","modified_gmt":"2016-01-22T08:04:31","slug":"planinski-vestnik","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.lukazoja.si\/?p=7567","title":{"rendered":"Planinski vestnik"},"content":{"rendered":"<p>Planinski vestnik kupujem redno od leta 2000. Na\u0161el\u00a0sem tudi nekaj starej\u0161ih izvodov, \u0161e posebej pa sem ponosen na vezane letnike, ki sem jih kupil v raznih antikvariatih. Vsak mesec obi\u010dajno \u017ee kak dan pred izdajo spra\u0161ujem, vedno v istem kiosku, \u010de je \u017ee pri\u0161el. \u010ceprav vem, da \u0161e ni. Vedno za\u010dnem z zadnjo stranjo. Potem pa se po\u010dasi premikam proti za\u010detku. Nikoli ne preberem vse. Najzanimivej\u0161e takoj, potem pa ga nekam zalo\u017eim. Kon\u010da ob moji postelji. Na grobi\u0161\u010du Planinskih vestnikov. In jih berem po\u010dasi. Bolj\u0161e \u010dlanke tudi ve\u010dkrat. Ko se jih nabere preve\u010d, po doma\u010de povedano me \u017eena \u017ee v 27-to vpra\u0161a\u00a0kdaj bom pospravil ta kurnik, tiste nazadnje prebrane\u00a0odnesem na podstreho. Ker podstrehe nimamo, je to soba v zgornjem nadstropju. Od tam pa zopet vzamem najstarej\u0161e vestnike, ki zopet romajo v spalnico. Za\u010daran krog.<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-7573\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/01\/a2.jpg\" alt=\"a2\" width=\"640\" height=\"481\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/01\/a2.jpg 640w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/01\/a2-150x113.jpg 150w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/01\/a2-580x436.jpg 580w\" sizes=\"auto, (max-width: 640px) 100vw, 640px\" \/><\/p>\n<p>Glavni\u00a0spremembi, vsaj tisti, ki sem ju sam zaznal sta sprememba formata in arhiv vseh vestnikov od leta 1941 dalje. Ki so lahko dostopni, ne tako kot nekatere vsebine drugih ponudnikov za katere potrebuje\u0161 vsaj polovico dopusta, da se dokoplje\u0161 do njih. Medtem, ko mi ve\u010dji format ne pomeni nobene dodatne vrednosti, oziroma mi je bil ljub\u0161i manj\u0161i, pa je arhiv nekaj izrednega. Za kar je bilo definitivno potrebno ogromno dela. Zato gre uredni\u0161tvu ogromna pohvala. Kar pa me moti ali bolje re\u010deno je plod mojega dana\u0161njega razmi\u0161ljanja, so avtorji. Ali bolje re\u010deno uredni\u0161tvo. Ne spoznam se ne na avtorstvo, \u0161e manj na uredni\u0161tvo. \u0160e manj se po\u010dutim upravi\u010denega diktirati njihovo politiko. Imam pa pravico kot bralec vsaj \u017eeleti vsebino, ki bi mi bila po godu. Ali vsaj razmi\u0161ljati o tem. Ker pa je to moj blog, kjer sem urednik, avtor, zalo\u017enik, fotograf, ter zunanji sodelavec, lahko pi\u0161em kar ho\u010dem. Bere pa tudi kdor ho\u010de. Prav tako pa tudi jaz. \u010ce mi Planinski vestnik ni v\u0161e\u010d, ga ne bom ve\u010d bral. Da ga bom kupoval dokler bom zahajal v hribe, ter mi bodo finance to dovoljevale, pa sem trdo odlo\u010den. Ne zato, da bi pomagal Planinski zvezi ali komur koli drugemu, temve\u010d zato, da ostane vestnik v tiskani obliki. \u00a0Zdaj pa k tistemu kar me je sploh prikovalo za tipkarski stroj. Dozdeva se mi, da je procent ponavljajo\u010dih se avtorjev premo sorazmeren procentu Slobodana Milo\u0161evi\u0107a na srbskih volitvah. In to \u017ee mnogo let. \u00a0Spet se ponavljam, mogo\u010de je revija njihova, torej je razumljivo, da samo oni objavljajo. Vseeno pa sem danes kot \u017ee ni\u010d kolikokrat v zadnjih letih za\u010del listati Planinski vestnik v upanju, da v njem najdem kak\u0161en prispevek Ale\u0161a Zde\u0161arja, ki nas na svoji strani \u017ee vrsto let navdu\u0161uje s prepletanjem svojega geolo\u0161kega znanja, ljubeznijo do narave in dela v Triglavskem narodnem parku. \u00a0Obenem pa je \u00a0vrhunski fotograf. Potem, \u010de smo \u017ee pri fotografiji, nikoli ni niti fotografij Jo\u0161ta Gantarja, Ane Poga\u010dar&#8230; in \u0161e ogromno mladih fotografov bi se na\u0161lo. Ki sigurno ne zahtevajo neke velike denarje. Nadalje, tudi Bojan Ambro\u017ei\u010d je podobna zgodba kot Ale\u0161, definitivno slab\u0161i fotograf, pa zato bolj aktiven kot pohodnik. Tudi geolog, ki svoje izlete\u00a0mnogokrat prepleta z znanstveno razlago. Pa An\u017ee \u010cokl, ki se ve\u010dkrat kriti\u010dno loti dolo\u010denih planinskih tem. Marsikdo ga ne mara, ampak vsi pa se morajo strinjati, da je odli\u010den pisec. Prav tako kot gospod, za katerega ne vem kako se pi\u0161e, vem le da je pravi zlodej. Bi pa imel marsikaj povedati, tudi njegove ture so tako do\u017eiveto opisane, da bi jih bilo pravi u\u017eitek brati. Da ne govorim kako prijetno bi bilo brati o smu\u010darskih podvigih Jake Ortarja, pa Marijane in Marka. Pa \u0161e bi se jih na\u0161lo. Tudi mladih piscev bi se na\u0161lo. Zakaj ne tudi Deyan Grm, \u010de bi malo popravil slovnico. Za kako kolumno bi se mogo\u010de lahko obrnili na Mateja Zalarja, ki je definitivno med najbolj\u0161imi slovenskimi pisci in se \u010dedalje bolj usmerja v hribe. Pa Tone \u0160karja. Saj on kar redno objavlja. Ampak absolutno dr\u017ei, da rad pi\u0161e. In \u0161e ve\u010d ve. Lahko bi imel v vsakem vestniku opisano kako prigodo, ki jih je do\u017eivel za 100 naslednjih vestnikov. Zakaj ni v vsakem vestniku opisana kaka pretekla avantura slovenskih alpinistov? Ko pa jih je toliko. Pa intervjuji. Saj je vsak mesec eden. Vsaj. Pa bi jih bilo lahko ve\u010d. Kdaj je bil nazadnje opravljen s Fran\u010dkom Knezom, Silvom Karom, Toma\u017eem Jamnikom, Tomom \u010cesnom, Jo\u017eetom Miheli\u010dom ali mlaj\u0161o generacijo? Seveda, \u010de bomo pikolovski, bom na\u0161li, da je bil ne vem kdaj objavljen intervju s Prezljem, pa Tomazinom&#8230; Ampak to so take legende, s toliko zgodbami in izku\u0161njami da bi lahko imeli vsako leto enkrat prispevek. Koliko pi\u0161e tudi Gro\u0161elj, pa je ve\u010dkrat v Jani in reviji Moj pes kot v glavnem slovenskem planinskem glasilu.<\/p>\n<p>Morda za zgled entuziazem ustvarjalcev Bete. Ki v eni \u0161tevilki opravijo ve\u010d kot deset pogovorov, zgodovinskih podatkov, menjajo fotografe&#8230; Mogo\u010de pa ni v interesu ljudi, da bi objavljali. Ne verjamem, prej bi rekel da potem uredniki niso dovolj vztrajni. Tudi do Messnerja bi se mogo\u010de dalo priti, pa Stoecka, Jorneta, Honnolda&#8230; Je pa za konec res, da tudi pri \u017eeni bi si \u017eelel dolo\u010denih sprememb. Pa ne upam godrnjati, tukaj pa si lahko dam du\u0161ka. Bom pa seveda kljub temu naslednji mesec stal pred trafiko, v upanju, da zasledim kak\u0161nega novega sodelavca.<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/?attachment_id=7575\" rel=\"attachment wp-att-7575\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-7575\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/01\/a9.jpg\" alt=\"a9\" width=\"639\" height=\"479\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/01\/a9.jpg 639w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/01\/a9-150x112.jpg 150w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/01\/a9-580x435.jpg 580w\" sizes=\"auto, (max-width: 639px) 100vw, 639px\" \/><\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Planinski vestnik kupujem redno od leta 2000. Na\u0161el\u00a0sem tudi nekaj starej\u0161ih izvodov, \u0161e posebej pa sem ponosen na vezane letnike, ki sem jih kupil v raznih antikvariatih. Vsak mesec obi\u010dajno \u017ee kak dan pred izdajo spra\u0161ujem, vedno v istem kiosku, \u010de je \u017ee pri\u0161el. \u010ceprav vem, da \u0161e ni. Vedno za\u010dnem z zadnjo stranjo. Potem &hellip;<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[89],"tags":[],"class_list":["post-7567","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-hribi","entry entry-center"],"post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7567","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=7567"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7567\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7583,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7567\/revisions\/7583"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=7567"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=7567"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=7567"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}