{"id":7883,"date":"2016-03-06T19:14:01","date_gmt":"2016-03-06T18:14:01","guid":{"rendered":"http:\/\/www.lukazoja.si\/?p=7883"},"modified":"2016-03-07T06:59:49","modified_gmt":"2016-03-07T05:59:49","slug":"grad-strmol","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.lukazoja.si\/?p=7883","title":{"rendered":"Grad Strmol"},"content":{"rendered":"<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-7885\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/03\/IMG_1300.jpg\" alt=\"IMG_1300\" width=\"640\" height=\"480\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/03\/IMG_1300.jpg 640w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/03\/IMG_1300-150x113.jpg 150w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/03\/IMG_1300-580x435.jpg 580w\" sizes=\"auto, (max-width: 640px) 100vw, 640px\" \/><\/p>\n<p>Grad Strmol spada med redke slovenske gradove, ki so v vsej svoji zgodovini ohranili slovensko ime. Le\u017ei na obronkih Dvorjanskega hriba, v bli\u017eini Cerkelj. V 13. stoletju so se tu naselili vitezi Strmolski, od koder tudi ime. Vedno sem ga gledal od dale\u010d. Zato je bil \u0161e toliko bolj skrivnosten. Sploh po tem, ko sem sli\u0161al grozovito zgodbo o najbolj znanih lastnikih, ter o tem da naj bi tudi stra\u0161ilo v njem. Je eden dveh slovenskih gradov z originalno opremo. Prej\u0161nji teden sem zasledil, da organizirajo vodene oglede. Vseskozi je bil grad bolj zaprtega tipa, zato odlo\u010ditev ni bila te\u017eka. V\u010deraj sva zamudila kak\u0161no minuto in ostala kratkih rokavov, danes pa le pri\u0161la na svoj ra\u010dun. Mogo\u010de \u0161e bolje, saj sva bila edina. Na voljo nama je bila prijetna voditeljica in ves grad.<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-7886\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/03\/IMG_1311.jpg\" alt=\"IMG_1311\" width=\"640\" height=\"480\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/03\/IMG_1311.jpg 640w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/03\/IMG_1311-150x113.jpg 150w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/03\/IMG_1311-580x435.jpg 580w\" sizes=\"auto, (max-width: 640px) 100vw, 640px\" \/><\/p>\n<p>O zgodovini gradu, ki jo je glede kak\u0161nih napadov odnesel odli\u010dno, ne bi razpredal. Malce bom povzel le zgodbo zadnjega zasebnega lastnika, ki se naju je mo\u010dno dotaknila. Seveda je to le povzetek. Kdor bo hotel kaj ve\u010d, bo kliknil na eno izmed spodnjih povezav, ali pa si prebral knjigo Draga Jan\u010darja To no\u010d sem jo videl (Kresnikova nagrada 2011, najbolj\u0161a tuja knjiga v Franciji leta 2014). Ravno v tej knjigi opisuje zadnja leta zakoncev Hribar in njun tragi\u010den konec. Podatke za ta \u010dudovit roman pa je \u010drpal v besedilu Marije Cvetek, ki je zbrala ogromno podatkov o predvojnih in medvojnih dogodkih na strmolskem gradu (spomini Vilme Mlakar, ki je na gradu slu\u017ebovala med leti 1939 in 1946).<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-7893\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/03\/IMG_1348.jpg\" alt=\"IMG_1348\" width=\"640\" height=\"480\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/03\/IMG_1348.jpg 640w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/03\/IMG_1348-150x113.jpg 150w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/03\/IMG_1348-580x435.jpg 580w\" sizes=\"auto, (max-width: 640px) 100vw, 640px\" \/><\/p>\n<p>Rado Hribar je bil prijatelj tedanjega lastnika Gradu Brdo pri Kranju, Pavla Kara\u0111or\u0111evi\u0107a. Le ta ga je verjetno tudi navdu\u0161il za nakup Gradu Strmol. Po rodu je bil Rado iz znane ljubljanske dru\u017eine tiskarja, industrialca, politika Dragotina Hribarja. Njegova mati pa je bila iz dru\u017eine tovarnarjev sla\u0161\u010dic Franca in Josipine \u0160umi (bonboni \u0160umi). Bil je velik estet, ni pil kave, vino pa samo toliko da je pokril dno. Zgodaj je hodil spati, zato je za svoje goste zgradil poseben prostor, da ga niso motili. Rad je imel \u017eivali. Svojega psa Kadija je pokopal za gradom na pasjem pokopali\u0161\u010du, kjer je imel vsak pes svoj kamen. Njegovo glavo je dal vklesati v v bel kamen, ki je vdelan nad kaminom v salonu. Imel je svoj avion, enega je celo skonstruiral. \u010ceprav sploh \u0161e ni imel prototipa, mu je v pari\u0161kem aero klubu uspelo prodati 142 (po nekaterih virih 149) teh letal. \u00a0Ko se je rusko letalo zaletelo v umobolnico v Polju pri Ljubljani, kjer je bilo letali\u0161\u010de, je predlagal novo, na Brniku. Zaradi ogromnih jur\u010dkov, ki so rastli v okoli\u0161kih gozdovih, so kmetje ustavili gradnjo, do katere pa je potem vseeno pri\u0161lo po vojni.\u00a0Poleg tovarne \u0160umi je imel v Srbiji rudnik, trgoval je z delnicami&#8230;<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\">Kamin z vklesanim psom<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-7888\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/03\/IMG_1325.jpg\" alt=\"IMG_1325\" width=\"480\" height=\"640\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/03\/IMG_1325.jpg 480w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/03\/IMG_1325-113x150.jpg 113w\" sizes=\"auto, (max-width: 480px) 100vw, 480px\" \/><\/p>\n<p>Njegova \u017eena, ki se je podpisovala Xenia, je bila prav tako nekaj posebnega. Njen ded je bil najbogatej\u0161i Slovenec. Bila je prva jugoslovanka s pilotskim izpitom. Z Radom se je poro\u010dila zelo mlada. Na skrivaj, nekaj \u010dasa sta \u017eivela vsak po svoje. Ker je imela rada konje, ji je Rado priskrbel u\u010ditelja jahanja, srbskega oficirja Gli\u0161i\u010da. Seveda \u017ee veste kaj sledi. Ljubezen. Rado je s svojimi vezami poskrbel, da so Gli\u0161i\u010da premestili v zakoten kraj v \u010crno goro. Pa ni pomagalo. Ksenija je \u0161la z njim in se tudi poro\u010dila. Tam je \u017eivela bolj skromno. Rado je \u0161e vedno upal, da se vrne k njemu. Celo sobo je opremil posebej za njo, ter jo prepri\u010deval v vrnitev. Uspelo mu je.<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\">Soba za Ksenjo (po tedanjih obi\u010dajih sta spala v razli\u010dnih prostorih)<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-7892\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/03\/IMG_1345-1.jpg\" alt=\"IMG_1345 (1)\" width=\"640\" height=\"480\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/03\/IMG_1345-1.jpg 640w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/03\/IMG_1345-1-150x113.jpg 150w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/03\/IMG_1345-1-580x435.jpg 580w\" sizes=\"auto, (max-width: 640px) 100vw, 640px\" \/><\/p>\n<p>Vse do prezgodnje smrti sta potem \u017eivela skupaj. Oba sta imela rada \u017eivali. Ksenija je imela celo krokodila, katerega je na vrvici vodila po Ljubljani. Ta je po incidentu, ko je med kopanjem ugriznil Rada, kon\u010dal naga\u010den. Bila sta izredno dru\u017eabna. In dobra gostitelja. Rado pa mecen mnogim. Slovenskemu pianistu Ivanu No\u010du, pa slikarju Bo\u017eidarju Jakcu, ter \u0161e mnogim drugim. Med drugim je bil zaslu\u017een za izgradnjo prve skakalnice v Planici, zaposlene je imel doma\u010dine&#8230;<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-7887\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/03\/IMG_1316.jpg\" alt=\"IMG_1316\" width=\"640\" height=\"480\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/03\/IMG_1316.jpg 640w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/03\/IMG_1316-150x113.jpg 150w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/03\/IMG_1316-580x435.jpg 580w\" sizes=\"auto, (max-width: 640px) 100vw, 640px\" \/><\/p>\n<p>Med vojno sta sku\u0161ala \u010dimbolj mirno pluti med obema ognjema. Ker je bil poslovne\u017e je imel stik z nem\u0161kimi oblastniki, jih tudi gostil.<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-7890\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/03\/IMG_1342.jpg\" alt=\"IMG_1342\" width=\"480\" height=\"640\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/03\/IMG_1342.jpg 480w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/03\/IMG_1342-113x150.jpg 113w\" sizes=\"auto, (max-width: 480px) 100vw, 480px\" \/><\/p>\n<p>3. januarja 1944 je pred grad pri\u0161lo 10 partizanov. \u010ceprav je veljala prepoved vstopa jih je Rado spustil v grad. Ker je podpiral OF in pomagal partizanom, je bil prepri\u010dan, da se jima ne more ni\u010d zgoditi. Kljub temu, da je ve\u010der prej dobil obvestilo naj se umakne v Ljubljano, saj ga bodo pri\u0161li iskat. Partizani so pobrali kar je bilo vrednega in Rada ter Ksenjo odgnali proti \u0160tefanji gori. Vsi so bili zelo mladi \u010dlani Kokr\u0161ke \u010dete, ki so jih dva meseca pripravljali na likvidacijo. Vest o smrti se je \u017ealostno \u0161irila po okolici. Ker so ju imeli radi, je na dan pri\u0161lo mnogo podatkov., \u010deprav je protikomunisti\u010dna oblast zanikala grozodejstvo. V pijanosti so mnogi izmed udele\u017eenci priznali grehe. Vseh devet (ena je bila \u017eenska) je posililo Ksenjo. Spet eden je priznal, da se mu ni ljubilo izkopati dovolj dolge jame in ji je raje polomil noge. (Radov ne\u010dak je na sodi\u0161\u010du dosegel oprostilno sodbo, ob otvoritvi spominske plo\u0161\u010de pa se mu je za krivico javno opravi\u010dil predsednik Borut Pahor)<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-7895\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/03\/IMG_1372.jpg\" alt=\"IMG_1372\" width=\"480\" height=\"640\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/03\/IMG_1372.jpg 480w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/03\/IMG_1372-113x150.jpg 113w\" sizes=\"auto, (max-width: 480px) 100vw, 480px\" \/><\/p>\n<p>Po vojni so grad obiskovali narodni heroj Ivan Matija Ma\u010dek, Edvard Kardelj je tu okreval po operaciji \u017eelodca, tu so bili \u0161e Vida Tom\u0161i\u010d, Boris Kidri\u010d, Mo\u0161a Pijade in drugi (grad je bil po\u010ditni\u0161ki dom za najvi\u0161je na oblasti).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Danes v gradu poteka mnogo dejavnosti. Vse sobe so namenjene tudi gostom. \u010ce me \u017eeli kdo po\u010dastiti bo pla\u010dal od 360 eur dalje. Zraven so naredili prijetno kavarno. Na voljo so igrala za otroke, organizirani rojstni dnevi, konference, sprehodi po okolici.<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.sistory.si\/publikacije\/prenos\/?target=pdf&amp;urn=SISTORY:ID:4600#page=5\">Zgodovina Gradu Strmol<\/a><\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/www.facebook.com\/search\/top\/?q=grad%20strmol\">Facebook Grad Strmol<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.siol.net\/novice\/slovenija\/2015\/11\/peter_hribar_intervju_prvi_del.aspx\">Ne\u010dak Peter Hribar o krivici<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.dlib.si\/details\/URN:NBN:SI:doc-FQN2LJQT\/\">Besedilo po katerem je nastal Jan\u010darjev roman<\/a><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Grad Strmol spada med redke slovenske gradove, ki so v vsej svoji zgodovini ohranili slovensko ime. Le\u017ei na obronkih Dvorjanskega hriba, v bli\u017eini Cerkelj. V 13. stoletju so se tu naselili vitezi Strmolski, od koder tudi ime. Vedno sem ga gledal od dale\u010d. Zato je bil \u0161e toliko bolj skrivnosten. Sploh po tem, ko sem &hellip;<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[91],"tags":[],"class_list":["post-7883","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-doma","entry entry-center"],"post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7883","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=7883"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7883\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7900,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7883\/revisions\/7900"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=7883"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=7883"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=7883"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}