{"id":8396,"date":"2016-10-09T21:26:24","date_gmt":"2016-10-09T19:26:24","guid":{"rendered":"http:\/\/www.lukazoja.si\/?p=8396"},"modified":"2017-02-21T11:30:33","modified_gmt":"2017-02-21T10:30:33","slug":"daljse-kolesarske-ture","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.lukazoja.si\/?p=8396","title":{"rendered":"Dalj\u0161e kolesarske ture"},"content":{"rendered":"<p>Letos je bil eden glavnih ciljev narediti \u010dim ve\u010d kilometrov v enem dnevu. Zadal sem si 400 kilometrov. Sodelavka bi seveda odbrusila: &#8221;Ja, reku, reku.&#8221; Njene besede so se na sre\u010do izkazale za resni\u010dne. Zakaj? Nobena skrivnost ni ve\u010d, da je dosega vrha v bistvu poraz. Zopet zakaj? Zato, ker se sanjarjenje, na\u010drtovanje v tistem trenutku kon\u010da. Zadati si je treba nov cilj in vse gre spet od za\u010detka.<\/p>\n<p>\u017de 1. januarja sva \u0161la z IVOM!!!!!!!!!!!! s kolesom na Jezersko in tako naredila dobro podlago. Potem sem prvih nekaj mesecev te\u017eil k tem, da so vse ture dalj\u0161e od 100 km. In se tako \u017ee kmalu \u010dutil pripravljenega za opravo zadanega cilja. Pa sem takoj naletel na svoj ve\u010dni problem. Nisem na\u0161el nobenega, ki bi bil pripravljen iti z mano. Nekje sredi maja mi je potem pri\u0161el nasproti Lojze s svojo idejo. Nameraval je iti na Jakovo kolesarsko tekmo. Ne vem ve\u010d kam, ampak okoli 600km dale\u010d. Zdi se mi, da je imel tri dni \u010dasa. Prvi dan pa naj bi naredil okoli 250km. Nekako tako, nisem pa ve\u010d prepri\u010dan. In tako sem, kot vedno, en teden delal na\u010drte. Kar mi je v bistvu najbolj v\u0161e\u010d pri mojem udejstvovanju. V tem sem odli\u010den. Potem pa, ko pridem do bistva, pa bi se najraje potegnil nazaj. Torej, se moram samo sprijazniti s sabo. Se \u017ee prej odlo\u010diti, da ne bom ni\u010d po\u010del, samo planiral. In bomo vsi bolj zadovoljni.<\/p>\n<p>Lojze mi je posodil prtlja\u017enik za kolo. Dokler nisva startala, sem bil odlo\u010den, da grem z njim 200 km, potem pa obrnem. Popolnoma enostavno. Posodil mi je prtlja\u017enik, kamor sem nalo\u017eil vse potrebno. In marsikaj nepotrebnega. Nepotrebno bi bilo \u017ee, \u010de bi, tako kot sem mislil, vozil pono\u010di. Ker pa sem se vrnil \u017ee \u010dez kako uro, pa nisem potreboval skoraj ni\u010desar. Seveda sem imel na kolesu tudi lu\u010di, odsevnike. Skratka vse za vsaj 20 ur vo\u017enje. Nekje pri Preddvoru \u017ee komaj diham za njim. In norim pri sebi. Pred leti, ko smo \u0161li ve\u010dkrat na kolo z njim je bila na\u0161a mantra: &#8221;\u010ce zdr\u017ei\u0161 vsaj 20 km z Lojzetom, si \u017ee v vrhunski formi.&#8221; Jaz pa sem mislil, da zdaj bom pa njega izkoristil za 400 km. Polovico me potegne, potem pa nazaj grede pospe\u0161im. \u017de do Jezerskega ugotovim, da me ma resni\u010dno rad. Ste\u017eka se zadr\u017euje, da ne gre hitreje. Saj je izku\u0161en, \u017ee ko me pogleda sigurno ve koliko je ura. Kljub temu, da me \u010daka (tedaj \u0161e) 350 km, postavim na Jezersko vse svoje rekorde. Z vso opremo. Navzdol do \u017delezne kaplje nekako gre. Tam me na sre\u010do povabi na kavo, saj pametno ugotovi, da me bo imel druga\u010de na vesti. Potem pa se za\u010dne veselica. Vseskozi se vzdigujeva. Niti enkrat ne grem pred njega, kot velevajo kolesarska pravila. Nekako pridem do 100-ega kilometra. Potem pa najdem nek beden izgovor. Ne vem ve\u010d kak\u0161nega, ampak sigurno nisem rekel: &#8221;Ej, ne morem ve\u010d.&#8221; \u010ceprav moram v vsakem primeru priti nazaj. Ampak sedaj sem svoj gospodar. Lahko le\u017eim kadar \u010dem. Kar je velikokrat. Sploh vzpon nazaj na Jezersko, ki obi\u010dajno ni kaj posebnega, je nekaj kar si bom ve\u010dno zapomnil. Na sre\u010do me na prelazu \u010daka Medo. Res mi je pomagal. \u0160la sva na kavo in potem poklapano domov.<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\">Slika lep\u0161a kot po\u010dutje<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/?attachment_id=8434\" rel=\"attachment wp-att-8434\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-8434\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/10\/IMG_4119.jpg\" alt=\"img_4119\" width=\"800\" height=\"600\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/10\/IMG_4119.jpg 800w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/10\/IMG_4119-150x113.jpg 150w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/10\/IMG_4119-580x435.jpg 580w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/10\/IMG_4119-768x576.jpg 768w\" sizes=\"auto, (max-width: 800px) 100vw, 800px\" \/><\/a><\/p>\n<p>Za nekaj dni sem pozabil na svoje nerealne \u017eelje. Potem pa sem zopet za\u010del na\u010drtovati. In tako do srede avgusta, ko sva z IVOM!!!! zdru\u017eila mo\u010di. Na voljo sva imela ve\u010d tras. Ni ravno v \u0161portnem duhu, ampak iskala sva traso z najmanj vi\u0161inskimi metri. Ivo je predlagal krog v Celju. 6.7 km dolg. V 100-ih km bi se nabralo samo 295 vi\u0161inskih metrov. Ra\u010dunala sva na 300 km. Seveda sva se oboro\u017eila razdalji primerno. Krog je sestavljen iz \u0161tirih stranic. Vsak je bil eno spredaj, drugi pa je zadaj &#8221;po\u010dival&#8221;. Vse je bilo normalno do 90-ega km. Potem pa sem se v sekundi odlo\u010dil, da imam dovolj. Ivo se je strinjal. Vseeno sva odpeljala \u0161e enega,\u00a0 da sva pri\u0161la vsaj do 100-ke.<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\">Takole zgleda kolo za dalj\u0161e razdalje<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/?attachment_id=8424\" rel=\"attachment wp-att-8424\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-8424\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/10\/e1.jpg\" alt=\"e1\" width=\"830\" height=\"622\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/10\/e1.jpg 830w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/10\/e1-150x112.jpg 150w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/10\/e1-580x435.jpg 580w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/10\/e1-768x576.jpg 768w\" sizes=\"auto, (max-width: 830px) 100vw, 830px\" \/><\/a><\/p>\n<p>Dokon\u010dno sem obupal. In se veselil naslednjega leta, ko se zopet sre\u010dam z izzivom. Prej\u0161nji teden pa so me prijatelji povabili v Bosno. Oni so nameravali priti tja v dveh dneh. Idealna prilo\u017enost. Vendar se je ravno za\u010delo hladno obdobje. Premrzlo za vo\u017enjo pono\u010di. Vseeno sem rekel, da grem narediti vsaj 200 km. Dobili smo se ob 8. uri. Po debaklu z Lojzetom prtlja\u017enika nisem ve\u010d uporabljal. Vse imam lahko na sebi. Nasprotno s pri\u010dakovanji \u017ee zjutraj ni bilo preve\u010d mrzlo. Je pa res, da smo bili dobro oble\u010deni. Bili pa smo \u0161tirje, kar je \u017ee gleda vle\u010denja dosti bolj ugodno. Sicer sva bila potem spredaj samo dva, vendar je bilo kljub temu la\u017eje kot bi vozil sam. Kar sicer sem, nazaj grede. Smo pa izbrali, za moje mnenje, najla\u017ejo traso v Sloveniji. Kranj-Menge\u0161-Morav\u010de- Zidani Most-Sevnica-Kr\u0161ko. Tam sem obrnil. Predvsem zato, ker sem pri\u010dakoval izredno mrzlo no\u010d. Potem sem potem, ko me je ujela tema dognal, da je to najtoplej\u0161i del dneva. In odpeljal okoli 20 kilometrov blizu doma, da sem nabral 250 km. \u00a0Od vseh treh poskusov sem bil seveda tudi danes zelo dale\u010d od zastavljenega cilja. Pa saj prihaja novo leto.<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/?attachment_id=8425\" rel=\"attachment wp-att-8425\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-8425\" src=\"http:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/10\/e2.png\" alt=\"e2\" width=\"828\" height=\"621\" srcset=\"https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/10\/e2.png 828w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/10\/e2-150x113.png 150w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/10\/e2-580x435.png 580w, https:\/\/www.lukazoja.si\/wp-content\/uploads\/2016\/10\/e2-768x576.png 768w\" sizes=\"auto, (max-width: 828px) 100vw, 828px\" \/><\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Letos je bil eden glavnih ciljev narediti \u010dim ve\u010d kilometrov v enem dnevu. Zadal sem si 400 kilometrov. Sodelavka bi seveda odbrusila: &#8221;Ja, reku, reku.&#8221; Njene besede so se na sre\u010do izkazale za resni\u010dne. Zakaj? Nobena skrivnost ni ve\u010d, da je dosega vrha v bistvu poraz. Zopet zakaj? Zato, ker se sanjarjenje, na\u010drtovanje v tistem &hellip;<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[236],"tags":[],"class_list":["post-8396","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-kolo","entry entry-center"],"post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8396","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=8396"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8396\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":8438,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8396\/revisions\/8438"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=8396"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=8396"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=8396"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}