{"id":94,"date":"2009-01-05T21:04:00","date_gmt":"2009-01-05T20:04:00","guid":{"rendered":"http:\/\/www.lukazoja.si\/?p=94"},"modified":"2017-08-17T10:42:51","modified_gmt":"2017-08-17T08:42:51","slug":"plazovna-zolna","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.lukazoja.si\/?p=94","title":{"rendered":"Plazovna \u017eolna"},"content":{"rendered":"<div style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size:130%;\">Francoski alpinist nam \u017ee nekaj \u010dasa te\u017ei, da si kupimo plazovne \u017eolne. <\/span><span style=\"font-size:130%;\">Naj ga potola\u017eim, da smo vse bolj osve\u0161\u010deni in da ni ve\u010d dale\u010d dan, ko jih bomo vsi imeli. Seveda pa zraven \u0161e sondo, lopato.<\/span><\/p>\n<div style=\"text-align: center;\">Francoski alpinist, vzor eti\u010dnega alpinizma med odpravo<\/div>\n<p><a onblur=\"try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}\" href=\"http:\/\/4.bp.blogspot.com\/_T-5uTDzaJ5E\/SWON-Z-l1CI\/AAAAAAAAITg\/0UYEVEyS5Wk\/s1600-h\/luksi3.jpg\"><img decoding=\"async\" style=\"margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer; width: 400px; height: 379px;\" src=\"http:\/\/4.bp.blogspot.com\/_T-5uTDzaJ5E\/SWON-Z-l1CI\/AAAAAAAAITg\/0UYEVEyS5Wk\/s400\/luksi3.jpg\" alt=\"\" id=\"BLOGGER_PHOTO_ID_5288226490727912482\" border=\"0\" \/><\/a><span style=\"font-size:100%;\">Nekaj dejstev iz statistike IKAR : 99 % plazov tvori suh sneg vseh oblik, najve\u010d klo\u017e, 90 % plazov, ki zajame gornike, jih ti spro\u017eijo sami, 85 % zasutih je najdenih z \u017eolno, a le 5 % odkopanih , 90 % zasutih le\u017ei pribli\u017eno 1 m globoko, 52 % popolno zasutih je \u017eal mrtvih, 90 % mo\u017enosti pre\u017eivetja imamo le v prvih 18 minutah in le \u0161e 34 % med 18 in 35 minuto. S takoj\u0161njo tovari\u0161ko pomo\u010djo je re\u0161enih 91 % zasutih gornikov. \u010cas, ki je potreben, da en \u010dlovek odkoplje osebo, ki le\u017ei 1 m globoko, in sicer le toliko, da o\u010disti dihala, je v primeru uporabe \u017eolne, sonde in lopate 11\u201315 minut. \u010ce uporabimo \u017eolno in lopato, se \u010das podalj\u0161a na 25\u201330 minut, medtem ko lahko traja 45\u201390 minut, \u010de uporabimo samo \u017eolno. Zavedati se moramo, da nas \u017eolna ne varuje pred zasutjem, temve\u010d omogo\u010di v najkraj\u0161em mo\u017enem \u010dasu locirati zasutega!<\/span><\/div>\n<div style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size:100%;\">Kot lahko razberemo iz navedenih izvle\u010dkov statistike IKAR, je edini dokaj uspe\u0161en na\u010din iskanja zasutih v sne\u017enih plazovih s pomo\u010djo plazovne \u017eolne. Le ta nam omogo\u010di hitro lociranje popolnoma zasutih \u017ertev. Za u\u010dinkovito rabo \u017eolne mora le-ta delovati brezhibno in moramo jo znati uporabljati. Seveda pa je \u017eolna le tretjina obvezne opreme gornika pozimi. Poleg nujno sodita \u0161e plazovna sonda in lopata!<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">O \u017eolni<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">\u017dolna je z elektri\u010dno energijo napajana sprejemno-oddajna naprava. V normalnih pogojih slu\u017ei kot oddajnik \u2013 vir elektromagnetnih valov dolo\u010dene frekvence, in s tem dolo\u010da polo\u017eaj imetnika. V primeru potrebe pa lahko to isto napravo s preklopom spremenimo v sprejemnik (detektor) in z njim i\u0161\u010demo in lociramo zasutega s podobno napravo.<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">Razvoj \u017eoln se je za\u010del v \u0161estdesetih letih prej\u0161njega stoletja. Prvotno so razli\u010dni proizvajalci izdelovali \u017eolne z dvema razli\u010dnima oddajnima frekvencama (2275 k Hz proizvajalcev Skadi in Pieps ter 457 kHz proizvajalca Baryvox). To je povzro\u010dalo nemalo te\u017eav, saj si uporabniki razli\u010dnih tipov med seboj niso mogli pomagati, zato je Podkomisija za plazove IKAR dosegla sporazum, da se v prehodnem obdobju uporabljajo \u017eolne obeh frekvenc, po izteku tega roka pa enotna frekvenca 457 kHz na vseh napravah. Tako ena generacija \u017eoln pred sedanjimi oddaja le \u0161e na dogovorjeni frekvenci, \u00bbi\u0161\u010de\u00ab oziroma sprejema pa \u0161e vedno obe.<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">V Sloveniji sta se z razvojem podobnih naprav ukvarjala dr. Av\u010din in dr. Jegli\u010d. Naprava je oddajala na frekvenci 108 MHz. Oddajnik pali\u010daste oblike je uporabnik nosil okoli vratu, za sprejemnik pa sta uporabila \u00bbtranzistorski\u00ab radio aparat, ki je ob pribli\u017eevanju iskanemu oddajal zvoke, podobne tistim, ki jih povzro\u010da \u017eolna ob dolbenju luknje v drevo. V spomin dr. Av\u010dinu v Sloveniji vse oddajno-sprejemne naprave za iskanje zasutih v sne\u017enem plazu imenujemo \u00bb\u017eolne\u00ab.<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">O uporabi \u017eoln<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">V nekaj letih je pri\u0161lo na tr\u017ei\u0161\u010de kar nekaj novih tipov \u017eoln. Predvsem se razlikujejo v na\u010dinu prikazovanja smeri in razdalje do ponesre\u010denega. Starej\u0161i modeli imajo analogni prikaz (pisk razli\u010dne jakosti in prikaz jakosti sprejetega signala s svetle\u010dimi diodami), novej\u0161i modeli imajo vgrajen mikroprocesor in digitalni prikaz smeri, oddaljenost od zasutega in nakazano smer iskanja. Naprave se razlikujejo \u0161e po \u0161tevilu vgrajenih anten (ena, dve ali ve\u010d) in dodatkih, ki so vgrajeni v napravo (vi\u0161inomer, kompas, termometer \u2026).<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">Za vse naprave velja, da moramo natan\u010dno poznati njihove karakteristike in na\u010din iskanja. Prav tako dr\u017ei trditev, da nam edino vaja zagotavlja, da bomo v kriti\u010dnem trenutku res obvladali situacijo in z napravo, ki jo imamo, maksimalno pripomogli \u010dim hitrej\u0161emu odkritju zasutega, kar je tudi osnovni namen.<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">Ne pozabimo!<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">&#8211; <span style=\"font-weight: bold;\">Kak\u0161ne baterijske vlo\u017eke potrebujemo?<\/span><\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">Ve\u010dina \u017eoln je napajana z vlo\u017eki AA 1,5 V (redko AAA 1,5 V), ki so najpogosteje tudi v drugih napravah, ki nas spremljajo (\u010delna svetilka, fotoaparat, GPS \u2026) in iz katerih jih lahko po potrebi vzamemo. Vedno uporabljajmo kvalitetne baterije, ki so odporne na nizke temperature. Obnovljivih akumulatorjev ne uporabljajmo, saj imajo zaradi manj\u0161e nazivne napetosti bistveno kraj\u0161o dobo delovanja. Ker jih nikoli ne izpraznimo do konca, jih pri ponovnem polnjenju ne moremo znova povsem napolniti.<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">&#8211; <span style=\"font-weight: bold;\">Kolik\u0161na je delovna doba pri maksimalni kapaciteti in kolik\u0161na pri minimalni kapaciteti?<\/span><\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">\u017dolna v povpre\u010dju deluje s polno kapaciteto 300 ur na oddajanju in 40 ur na sprejemanju. Pri minimalni kapaciteti pa vsaj \u0161e 20 ur na oddajanju in 1uro na sprejemanju. Ne pozabimo, da na kapaciteto vpliva mraz, zato ob zelo nizkih temperaturah \u0161e posebej pazljivo kontrolirajmo napravo. Nekatere novej\u0161e naprave se ob minimalni kapaciteti samodejno preklopijo iz digitalnega delovanja na analogni in s tem zmanj\u0161ajo porabo energije in podalj\u0161ajo svojo uporabnost. Velja pravilo, da po zimski sezoni vlo\u017eke odstranimo iz le\u017ei\u0161\u010da in pred naslednjo zimsko sezono vstavimo nove!<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">&#8211; <span style=\"font-weight: bold;\">Kako napravo vklopimo?<\/span><\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">Ve\u010dina naprav je ob pravilni namestitvi avtomatsko naravnana na oddajanje. Pri redkih izjemah (nosijo se v torbicah za pasom ali v posebnem hla\u010dnem \u017eepu) bodimo posebno pazljivi, da je ob normalnih pogojih naprava nastavljena na oddajanje.<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">&#8211; <span style=\"font-weight: bold;\">Kako preverimo kapaciteto baterijskih vlo\u017ekov?<\/span><\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">Analogne naprave preverjamo s frekvenco utripov kontrolne lu\u010dke na predpisano enoto \u010dasa. Pozor, verodostojen podatek dobimo le ob prvem preizkusu. Za naslednji preizkus mora biti \u017eolna obvezno nekaj minut izklopljena. Digitalne naprave se ob vklopu samodejno preverijo (poka\u017eejo se vsi indikatorji) in na zaslonu se v odstotkih izpi\u0161e kapaciteta baterijskih vlo\u017ekov.<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">&#8211; <span style=\"font-weight: bold;\">Kako si namestimo \u017eolno?<\/span><\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">Proizvajalec nazorno prika\u017ee priporo\u010den polo\u017eaj \u017eolne med normalno uporabo. Ve\u010dina \u017eoln se s trakovi namesti na telo pod vrhnja obla\u010dila (na spodnje perilo, ne na golo ko\u017eo). Novej\u0161i tipi naprav se lahko nosijo tudi v torbici za pasom ali v posebnem hla\u010dnem \u017eepu. Obla\u010dila iz metaliziranih tkanin (pelerine \u2026) bistveno zmanj\u0161ajo doseg oddajanega signala. Pozorni moramo biti tudi na to, da \u017eolna ni v bli\u017eini mobilnega telefona.<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">&#8211; <span style=\"font-weight: bold;\">Kako preverimo delovanje oddajnika in sprejemnika?<\/span><\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">Vsaj enkrat letno (pred sezono) obvezno naredimo test \u00bb\u017earkov\u00ab. Na ve\u010djem, odprtem in ravnem prostoru \u017ee preizku\u0161eno \u017eolno s polno kapaciteto baterijskih vlo\u017ekov nepokrito postavimo na tla. Preizku\u0161ane \u017eolne nastavimo na sprejem (najve\u010dja ob\u010dutljivost, maksimalni doseg) in jih dr\u017eimo v polo\u017eaju za iskanje. Razporedimo se v polkrog in se hrbtno oddaljujemo (kot \u017earki) od oddajne naprave. Z oddaljevanjem prenehamo na mestu, ko ne zaznamo ve\u010d zvo\u010dnega signala. V primeru, da je razdalja kraj\u0161a od navedene v navodilih proizvajalca, je treba \u017eolno nemudoma preveriti. Obvezno pa neposredno pred za\u010detkom vsake ture naredimo \u0161e preizkus delovanja oddajnika in sprejemnika (vseh indikatorjev). Na izhodi\u0161\u010du (pred ko\u010do, na parkiri\u0161\u010du \u2026), ko smo udele\u017eenci v pohodni koloni in imamo \u017eolno pravilno name\u0161\u010deno, vodnik, ki je prvi v koloni, naro\u010di vsem, naj \u017eolno preklopimo na na\u010din \u00bbiskanje\u00ab (stikalo na najmanj\u0161o ob\u010dutljivost, minimalni doseg). Udele\u017eenci se pomikamo mimo vodnika (pribli\u017eno 1 meter od vodnika in najmanj pet metrov drug od drugega) ter poslu\u0161amo in opazujemo, \u010de naprava prikazuje bli\u017eino vodnikove \u017eolne. Takoj ko smo mimo vodnika, stikalo na \u017eolni prestavimo v polo\u017eaj \u00bboddajanje\u00ab in jo namestimo pod obleko. Vodnik kot zadnji v koloni svojo \u017eolno preklopi na \u00bbiskanje\u00ab in se pomika mimo kolone. S tem preveri, \u010de njegova \u017eolna sprejema, in hkrati kontrolira, \u010de vsem udele\u017eencem deluje \u00bboddajanje\u00ab.<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">&#8211; <span style=\"font-weight: bold;\">Kako i\u0161\u010demo s to napravo?<\/span><\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">Ne glede na napravo delimo iskanje v tri faze:<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">1. prvi kontakt \u2013 ko zvo\u010dni ali svetlobni indikator prvi\u010d poka\u017ee zaznavo signala;<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">2. primarno iskanje \u2013 ko pridemo v neposredno bli\u017eino iskanega in je gumb za uravnavo dosega iskanja nastavljen na minimum;<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">3. sekundarno ali to\u010dkovno iskanje \u2013 kjer ne glede na napravo z natan\u010dno \u00bbpravokotno metodo\u00ab ali s \u00bbskakanjem\u00ab s to\u010dke na to\u010dko dolo\u010dimo mikrolokacijo iskanega.<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">V osnovi lo\u010dimo dva na\u010dina iskanja. \u00bbPravokotna metoda\u00ab je metoda, kjer s primerjanjem jakosti zvo\u010dnega ali svetlobnega indikatorja v razli\u010dnih smereh v medsebojnem odnosu 90 stopinj\/180 stopinj dolo\u010dimo, kje iskanega ni, z \u00bbmetodo iskanja po EM silnici\u00ab pa po zaznanem prvem kontaktu s pomo\u010djo naprave sledimo silnici elektromagnetnega valovanja antene in v rahli krivulji pridemo do iskanega. Vse naprave imajo mo\u017enost uporabe slu\u0161alk, ki nam pomagajo v primeru izredno vetrovnega vremena ali ko i\u0161\u010demo v skupini in bi nas zvoki drugih \u017eoln lahko motili.<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">&#8211; <span style=\"font-weight: bold;\">Kak\u0161en je maksimalen doseg naprave?<\/span><\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">Ravnajmo se po navodilih proizvajalca, ki v drobnem tisku navaja, za kolik\u0161en odstotek maksimalnega dosega naprave jam\u010di. V ve\u010dini primerov gre za 40\u201360 % od maksimalnega dosega naprave.<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">&#8211;<span style=\"font-weight: bold;\">K<\/span><\/span><span style=\"font-size:100%;\"><span style=\"font-weight: bold;\">ak\u0161ne so morebitne znane slabe ali dobre strani \u017eoln?<\/span><\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">Navedimo nekaj slabosti: ne pogosto uporabljeni baterijski vlo\u017eki, motnje ob vklju\u010denem mobilnem telefonu, ob\u010dutljivost na mehanske po\u0161kodbe, ponavljajo\u010da se napaka na enakih napravah, kompliciran na\u010din iskanja. In \u0161e nekaj dobrih lastnosti: samodejni preklop s sprejema na oddajo po prete\u010denem dolo\u010denem \u010dasu, samodejno zaznavanje dveh ali ve\u010d oddajnih naprav, mo\u017enost ozna\u010ditve najdi\u0161\u010da, izklop vseh ostalih \u0161umov razen najmo\u010dnej\u0161ega signala, dve anteni ali ve\u010d, lahka pritrditev, preprost na\u010din iskanja \u2026<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">&#8211; <span style=\"font-weight: bold;\">Kak\u0161ne so izku\u0161nje poznavalcev?<\/span><\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">Vsaki novi napravi je dodano obilo reklame, zato dobro prisluhnimo razlagi o napravi na seminarjih, te\u010dajih ali pa od nekoga, ki to napravo \u017ee dlje \u010dasa uporablja in nepristransko ocenjuje kvalitete in slabosti.<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">&#8211; <span style=\"font-weight: bold;\">Kak\u0161ni so pogoji garancije?<\/span><\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">Nujno se moramo seznaniti, kje je natisnjen datum veljavnosti garancije! Navadno je to v le\u017ei\u0161\u010du baterijskih vlo\u017ekov. Po preteku garancije \u017eolno po\u0161ljemo na pregled proizvajalcu in s tem dobimo novo potrdilo o brezhibnem delovanju.<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">Vse na\u0161teto pi\u0161e in je nazorno prikazano na spremnih dokumentih, ki jih dobimo pri nakupu.<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">Potek iskanja z \u017eolno<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">1. Ko se plazovina umiri, poskrbimo za varnost preostalih udele\u017eencev. \u010ce je le mogo\u010de, naj se oddaljijo, da s svojimi \u017eolnami ne motijo i\u0161\u010do\u010dega. Morebitni o\u010dividec mesta izginotja zasutega, ne da bi umaknil pogled s te to\u010dke, usmerja enega od udele\u017eencev, ki pri\u010dne z iskanjem (faza 1). \u010ce o\u010dividca ni, ravno tako nemudoma pristopimo k izvajanju faze 1. Stikalo na napravi prestavimo v polo\u017eaj \u00bbiskanje\u00ab. \u017dolne ne snamemo s telesa, oziroma jo pritrdimo na roko, \u010de je tako priporo\u010deno! Praksa in statistika sta potrdili, da so morebitni udele\u017eenci, ki so ostali na zgornji strani plazovine, manj ali ni\u010d po\u0161kodovani in zato najhitreje lahko za\u010dnejo z iskanjem. Pri iskanju navzdol ne pozabimo na polo\u017eaj \u017eolne, saj smo med iskanjem obrnjeni s telesom in \u017eolno pro\u010d od plazovine.<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">2. Po vzpostavljenem prvem kontaktu z eno od metod (odvisno od vrste naprave) za\u010dnemo s fazo 2 (primarno iskanje). Med fazama 1 in 2 ni ostre meje in sta v praksi zdru\u017eeni.<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">3. Med tem \u010dasom soudele\u017eenci i\u0161\u010do\u010dega nujno opazujejo. Prav tako je nujen opazovalec nevarnega pobo\u010dja nad plazi\u0161\u010dem.<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">4. Medtem ko i\u0161\u010do\u010di grobo locira zasutega, takoj za\u010dne s fazo 3 (sekundarno ali fino iskanje). V tej fazi lahko, \u010de je to nujno potrebno, \u017eolno snamemo s telesa. Hkrati pa eden od soudele\u017eenih \u2013ali po kon\u010danem finem iskanju i\u0161\u010do\u010di sam \u2013 s sondo takoj natan\u010dno dolo\u010di mesto zasutega. Sondo pustimo na mestu najdbe in takoj tesno ob njej oziroma \u010de je strmina ve\u010dja, na spodnji strani, za\u010dnemo odkopavati sneg in \u010dim prej o\u010distimo dostop do zunanjih dihal ponesre\u010denega.<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">5. Delo z \u017eolno je kon\u010dano. Nadaljujemo po pravilih izkopa in nudenja prve pomo\u010di zasutim v sne\u017enem plazu. Odkopavamo vedno na spodnji strani in nekoliko pro\u010d od sonde, da se izognemo mo\u017enosti, da bi med odkopavanjem stali na zasutemu ali mu celo uni\u010dili \u00bbzra\u010dni \u017eep\u00ab.<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">6. \u010ce upo\u0161tevamo krivuljo pre\u017eivetja, imamo za pripravo, iskanje, odkopavanje in prvo pomo\u010d \u010dasa manj kot 20 minut. Trudimo se, da vsako od faz izpeljemo kar najhitreje.<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">Pogoste napake pri iskanju<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">&#8211; Sukanje \u017eolne med premikanjem (analogno \u017eolno su\u010demo vedno skupaj s telesom).<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">&#8211; Prevelika sprememba smeri (maksimalno 10\u201315 stopinj) in prehitro gibanje (z digitalnimi \u017eolnami i\u0161\u010demo navidezno po\u010dasneje).<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">&#8211; Ob izgubi sli\u0161nega ali vidnega pokazatelja prestavimo gumb na ve\u010djo ob\u010dutljivost (pravilno je gibanje v smeri prihoda, nazaj).<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">&#8211; Signal se ne pove\u010duje ve\u010d oziroma s premikom gumba na manj\u0161o ob\u010dutljivost ga popolnoma izgubimo; i\u0161\u010demo tehni\u010dne napake ali se celo vrnemo na za\u010detno to\u010dko (najve\u010dkrat je vzrok velika globina zasutega).<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">&#8211; Za\u010detniki med iskanjem ali pa ko pokazatelj poka\u017ee najbolj\u0161i signal, za\u010dnemo iskati \u0161e z o\u010dmi in ugibamo to\u010dno lokacijo. Ta \u010das raje izkoristimo za prebadanje s sondo in \u0161e natan\u010dnej\u0161e lociranje.<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">\u017dolna z dodatki<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">Omenim naj \u0161e \u017eolne, ki imajo poleg svoje osnovne naloge (oddaja\/sprejem), vgrajene \u0161e dodatne funkcije, kot so: vi\u0161inomer, termometer, kompas \u2026 Vsak dodatek za svoje delovanje potrebuje dolo\u010dene pogoje, ki pa niso enaki pogojem pritrditve \u017eolne med turo. Termometer mora biti name\u0161\u010den dalj \u010dasa na telesu ali \u0161e bolje pro\u010d od telesa, da poka\u017ee realno temperaturo okolice, kompas ravno tako, vi\u0161inomer potrebuje atmosferski pritisk za dolo\u010danje vi\u0161ine. Za ogled teh podatkov moramo \u017eolno odstraniti izpod obleke. Torej smo v teh primerih slabo ali celo \u00bbneozna\u010deni\u00ab. Ne nazadnje, vsi dodatki \u0161e hitreje tro\u0161ijo elektri\u010dno energijo. Plazovna \u017eolna je prepomemben kos opreme, da bi nam slu\u017eila \u0161e v druge namene. Zatorej naj \u017eolna ostane \u017eolna in ne hibrid vsemogo\u010dih dodatkov!<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">Izkopavanje zasutega<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">Omenimo \u0161e izkopavanje zasutega v plazu, kajti dokazano je, da se najve\u010d \u010dasa izgubi s samim odkopavanjem ponesre\u010denega. S pravilnim pristopom lahko mo\u010dno skraj\u0161amo \u010das re\u0161evanja. Poleg \u017ee uveljavljenega pravila, da se sonde, ki se dotika zasutega, ne izvle\u010de in da se koplje ob njej na spodnji strani do stika z zasutim, se je izkazalo, da je dobro, da v primeru ve\u010d prisotnih nekdo v krogu okrog sonde \u0161e sondira in \u010dim natan\u010dneje ugotovi polo\u017eaj zasutega. Najpogostej\u0161a napaka je, da vsi kopa\u010di kopljejo in se drenjajo okoli sonde, nih\u010de pa ne \u010disti snega ni\u017eje, da bi \u017ee vnaprej pripravil prostor za premik po\u0161kodovanega. Ob prvem stiku z zasutim se na \u010delu odkopavanja gnete preve\u010d ljudi, ki upo\u010dasnijo delo. Samo v razmislek in kot primer: pri sondi je samo en kopa\u010d, za njim dva, ki nista vzporedno, pod njima spet dva, postavljena \u0161ir\u0161e od predhodnega para \u2026 S tak\u0161nim na\u010dinom smo zelo u\u010dinkoviti in hkrati odkopljemo dovolj velik prostor, ki je potreben za nadaljnje postopke.<\/span><br \/><span style=\"font-size:100%;\">Statistika in praksa potrjujeta, da se v resni\u010dni situaciji na\u010din iskanja z lavinsko \u017eolno, ko je hkrati zasutih ve\u010d oseb, uporablja izredno redko.<\/span><\/p>\n<p>Cenik lavinske opreme v trgovinah <a style=\"color: rgb(255, 0, 0);\" href=\"http:\/\/www.iglusport.si\/katalog\/lavinska\/lavinska.html\">Iglu<\/a><span style=\"color: rgb(255, 0, 0);\">, <\/span><a href=\"http:\/\/www.promontana.si\/cekarcek\/Oprema\/Zimska_oprema\/Lavinska_oprema\/\"><span style=\"color: rgb(255, 0, 0);\">Promontana<\/span>.<br \/><\/a><\/p>\n<p>Pa \u0161e posnetek deskarja Xavier de la Rue, ki je uporabljal ABS avalanche airbag (obdr\u017ei te na povr\u0161ju).<\/div>\n<p><object width=\"425\" height=\"344\"><param name=\"movie\" value=\"http:\/\/www.youtube.com\/v\/t6EXW_e2ETU&amp;hl=en&amp;fs=1\"><param name=\"allowFullScreen\" value=\"true\"><param name=\"allowscriptaccess\" value=\"always\"><embed src=\"http:\/\/www.youtube.com\/v\/t6EXW_e2ETU&amp;hl=en&amp;fs=1\" type=\"application\/x-shockwave-flash\" allowscriptaccess=\"always\" allowfullscreen=\"true\" width=\"425\" height=\"344\"><\/embed><\/object><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Francoski alpinist nam \u017ee nekaj \u010dasa te\u017ei, da si kupimo plazovne \u017eolne. Naj ga potola\u017eim, da smo vse bolj osve\u0161\u010deni in da ni ve\u010d dale\u010d dan, ko jih bomo vsi imeli. Seveda pa zraven \u0161e sondo, lopato. Francoski alpinist, vzor eti\u010dnega alpinizma med odpravo Nekaj dejstev iz statistike IKAR : 99 % plazov tvori suh &hellip;<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[88],"tags":[],"class_list":["post-94","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-turno","entry entry-center"],"post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/94","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=94"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/94\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9513,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/94\/revisions\/9513"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=94"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=94"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lukazoja.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=94"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}