Jošt -zimska tekaška liga, 2. tekma

Danes je bila na sporedu 2. tekma kranjske tekaške lige. Kot že prejšnjič omenjeno, poteka liga 12 tednov, 6 krat se gre na Jošta po cesti, 6krat pa po priljubljeni Sodarjevi. Ivo mi je že v ponedeljek omenil, da mora v Beograd in da bo to tekmo izpustil. Tako sem še sam začel kolebati ali bi šel ali ne. Ko sem se v sredo zjutraj že skoraj prepričal, da sam pa le ne morem iti, me preseneti, da ne gre v Beograd ker je zgubil pasoš. Le kaj se dogaja z njim zadnje čase? Te nečedne lastnosti pritičejo mojemu karakterju. Mogoče mu je kaj padlo v oči, če me razumete in je potem njegovo ravnanje pogojno opravičljivo. Seveda bomo to zvedeli šele takrat, ko se bo naša vlada nekajkrat zarotirala. Ne preostane mi drugega kot da pač grem na tekmo. V soboto sem si poškodoval mišico, ki se začne nekje blizu mojega bogastva. Resnično me je skrbelo, da zaradi nje ne bom mogel teči. Ampak, kot že tolikokrat, ni bilo na tekmi nobene težave z njo. Čeprav bi mi izgovor prišel prav. Ker sva prvič nameravala teči po Sodarjevi, čeprav sva kasneje ugotovila, da od teka ni bilo sile, sva imela nekaj pomislekov. V čem teči, ali priti s palicami ali ne, ter kje gre pot na Jošta pod samim vrhom. Sam bom čez dva tedna ravnal povsem nasprotno kot danes. Z Ivom sva precej pozna, zato ne bo nič ogrevanja. Že na prvi pogled se vidi, da nas je tokrat več kot prejšnji teden, ter da sta med nami tudi udeleženki ženskega spola. Ni časa za razmišljanje, že se sliši pok iz pištole, ki oznanja začetek. Zapodimo se v prvi klanec. Sam grem danes resnično kolikor gre. Sem si že prej rekel, po cesti na polno, potem bom pa hodil. Že takoj se odcepi rekorder proge Gašper Bregar. Pa to konkretno. Je razred zase, pa to ne samo za mene, tudi za najboljše. Čeprav je do vstopa v gozd samo kilometer, pa je tudi ta lahko še kako dolg. Pa le pride in tam začnem s hojo. Tudi tisti okoli mene hodijo, najboljši, ki verjetno tečejo pa so že izven vidnega polja. Že po nekaj metrih se odločim, da naslednjič pridem z drugimi supergami, ter predvsem s palicami. Bom poskusil to drugo varianto, potem pa videl kaj mi bolj ustreza. Pred startom, ko sem bil še lahko pameten, sem si rekel, da bom tekel vsaj na nekaterih delih. Pa ni bilo tako. Tekel sem samo mimo krokodilčka, pa še to ni bilo podobno teku. Potem pa sem prišel do zadnjega problema. Ali potem ko se pride čez stopničke pri taborniškem domu iti levo proti vrhu po bolj ravni varianti ali naravnost gor. Pa je šel nekdo pred mano, ki mogoče sploh ni bil na tekmi, naravnost gor. In sem šel za njim. In ni bila najboljša izbira. Prestrmo za hitro hojo, potem pa se pride na vrh tam, kjer se konča asfaltna cesta in je še 100 metrov do cilja. Na cilju mi takoj povejo, da se pač hodi okoli. In to bo tretja novost. S časom nisem zadovoljen, sem pa dal vse od sebe. Kar pomeni, da čas ne bi mogel biti boljši. Saj je še veliko tednov pred nama. Z Ivom imava še veliko neporavnanih računov. Samo vztrajati morava.

Zmagal je fantastični Bregar Gašper z dobrima dvema minutama pred Žitnik Urbanom in Strnad Simonom. Pri ženskah pa Laura Šimenc pred Polono Trobec, tretjo še čakajo v cilju.

Razmere za tek so bile fantastične. Temperatura pravšnja, podlaga prav tako.

jost-2-tekma