Nočni tek Celje

Po kranjskem nočnem teku sem vsem prisotnim odločno zatrdil, da dokler z mojim gležnjem ne bo popolnoma v redu, ne grem nikamor več. Pa sem naslednji dan že gledal kam bi se lahko šlo. Nočni tek Celje? Zgleda okusno. Ampak tam bo potrebno spati. Ne gre drugače. Štorman je zaprt. Kam sedaj? Potem pa na pomoč priskoči kraljica moje spalnice:” Ti, a ne živi v Celju tisti Ivo? Skladiščnik pri Tušu? Sestra njegova vodi zumbo. Saj ste se včasih družili? A veš, to je tisti Ivo, ki te letos povsod prehiti. ”

Seveda, njega lahko vprašam. Prejšnja leta, ko mu je eno mesto na tekmi veliko pomenilo, je imel vedno zasedeno hišo. Danes pa ni problema. ”Seveda, pridi prijatelj. Dobro nam došao.  Še Sandija pa Medota pripelji!”

Ker si Luka in Zoja zaželita vožnje z vlakom, gremo na pot že zgodaj popoldne. Zanimiva izkušnja. V Celju nas pobere Ivo. Hiša, kava, malo ležanja, nato pa že odhod na samo prizorišče. Večkrat sem že omenil kako ogromna je razlika med triatlonom in tekom. Tu ni nobenih priprav, vzameš superge, kratke hlače in to je to. Napovedano je slabo vreme, vendar nas to niti malo ne moti. Z nama sta še Jelka in Rok, ki sta za razliko od naju že občutila kako je stati na zmagovalnem odru. In to skoraj na vsaki tekmi. Danes jima tako kot nama, ni bilo usojeno stati na zmagovalnem odru. Ampak, midva si tega nisva zaslužila, onadva pa sta ostala brez odra zaradi napake organizatorja. Ki ni bila edina danes. Več pa naslednjič.

Smo že naslednjič. Kot že ime pove se nočni teki odvijajo ponoči. To tezo sem izredno pametno razvil. Z ogromno truda. In ponoči je običajno temno. In če pada dež, tako kot danes, potem se še slabše vidi. In tu pride na plano vsaj zame edina napaka, ki jo resno zamerim organizatorju. Startali smo nekje v centru Celja. Sam dokaj v ozadju. Prvih 500 metrov, dokler ne crknemo, vsi tečemo kolikor gre. Oziroma kolikor je prostora. Potem pa kar naenkrat dva pred menoj odskočita vsak na eno stran, sam pa končam v nekem stebričku. Takoj začutim, da z roko definitivno ne bo nekaj v redu. Slišim, da so tudi drugi stebrički dobili svoje žrtve. Kri me sploh ne moti. Bolj pekoča bolečina in palec, ki dobi čudno obliko. Odstopiti ali ne? Definitivno ne, bo že potrpel dobrih 30 minut. Če bom zmagal. Torej kakšno minuto več kot pol ure, recimo 41 minut. Trasa je speljana ob reki Savinja. Nekateri tečejo 1 krog, 5km ostali 2 kroga, 10km. Proga je dobro označena, na vsakem ovinku so redarji, tako da s tem nimam problemov. Nekje na tretjem kilometru je pot speljana po makedamu. Tako zalitem z vodo, da se resnično ne vidi kaj je spodaj. Tam sem previdnejši. Drugje je povsod asfalt.

Že kmalu po startu ostanem sam. Zanimivo, da je na teh nočnih tekih tako malo tekmovalcev. Resnično mi ni jasno, da bo na 10km teku v Škofji Loki okoli 2000 tekačev, na vseh ostalih nočnih tekih pa ne verjamem, da bo skupno število vseh večje kot 1000. Prvi krog odtečem malce rezervirano, drugega pa malo pospešim. Pa še to gre zahvala sotekaču s katerim sva se nekaj časa prehitevala. To je bilo tudi edino živo bitje, ki sem ga srečal med tekom. Zavoljo obilnih padavin je bilo namesto 70 gledalcev 6 ponesreči mimoidočih, ter 8 redarjev. Ivota nisem niti enkrat videl, kar je pomenilo da ima ogromno prednost. Pošteno. Prvič ga zagledam v cilju. Moj čas 0:41:15, Ivotov 0:40:23. Še bomo spali v Celju.

Rok je že odtekel svojih 5km, na Jelko pa še malo počakamo. Podelitev je v kinu Metropol. To je prostor, kjer je ordinirala legendarna in nepravično zapostavljena alpinistka Pavla Jesih, ki je najbolj znana po Čopovem stebru, ki ga je zmogla močno utrujena od vojne v starosti 44 let.

Rok je mogoče malce razočaran nad 4im mestom skupno na 5km. Potem mu najbolj hudoben od nas v smehu navrže še, da so prvi trije v njegovi kategoriji, kar bi pomenilo, da tudi v kategoriji ostane brez medalje. Kar seveda ni res. Ampak vseeno ostane brez, saj je organizator podelil žlahtne medalje samo v skupni razvrstitvi. Tako pa nam kot edini predsatavnik ostane Jelka, ki je bila s časom 0:46:43 druga skupno, ter prva v kategoriji. Vsaj ona bo dobila dve medalji, dva pokala. Oziroma bi jih dobila, če je organizator ne bi vodil kot moškega.

 

REZULTATI