Kremant (1654m) čez planino Klom

Sunday , 21, February 2021 Comments Off on Kremant (1654m) čez planino Klom

Kremant je eden izmed štirih vrhov v masivu Ratitovca, najbolj oddaljen od Krekove koče, zatorej tudi najmanj obiskan. Ostali trije so Kosmati vrh (1643m), Gladki vrh (1667m), ter Altemaver (1678m). Zadnje tri sva z Urošem obiskala pred nekaj dnevi, za Kremant pa nama je zmanjkalo časa.Še v temi zopet parkiram pri Lovski koči na Toli, ter v soju svetilke krenem navkreber. Ste kdaj opazili, da imajo drevesa drugačno obliko, ko hodite sami? Da slišite smučino, ki jo režete v lastnem potu? Da čutite, da je okoli še kakšna žival, kadar ni tiste, ki sopiha pred teboj? Ja, vse je drugače, ko imaš čas opazovati, poslušati. Saj ne rečem, komu ne prija družba, včasih pa paše tudi če greš sam, ko nihče noče s tabo. Začetni del je eno samo položno prečenje, z dolgim odsekom prepredenim s starejšimi in novejšimi plazovinami. Ki samo potrjujejo, da v letošnji zimi ne drži tradicionalna miselnost, da so plazovi samo v visokogorju. Zanimiv je bil tudi dogodek ob povratku na parkirišče. ”Se tukaj rabi plazovna oprema?” ”Seveda, sam jo imam vedno.” ”Dobro, samo vi ste smučali, mi gremo peš.” Hotel sem povdariti, da velikokrat prevladuje miselnost, da so plazovi nevarni smučarjem, ne pa pešcem. Tokrat ne grem čez Kosmati vrh, temveč čez planino Klom. Nisem še našel planine, ki mi ne bi bila všeč in tako je tudi s to, ki je izredno majhna, umeščena v kotanjo in tako brez razgledov. S planine sledi nekaj spusta,  ki pa ga opravim kar s kožami. Tako kot nekaj naslednjih. Šele na Gladkem vrhu sem šel na smuči. Ves greben med Gladkim vrhom in Kremantom je bolj kot ne na isti višini, tako da je najhitreje, da kože ostanejo na smučeh. 

V prejšnjem prispevku sem se skušal poglobiti v terminologijo Ratitovca, pa mi ni povsem uspelo. Tokrat sem prišel malenkost dlje (zahvala Tilnu). Najzgodnješe poimenovanje je zapisano v darilni listini nemškega cesarja Ottona II iz leta 973 in sicer Alpam bosanga, kar bi prevedeno pomenilo vrhovi Pečane, torej poimenovanje geografskega območja ne gore kot take. Nadalnje poimenovanje, ki se omenja je Altemauer, kar dobesedno pomeni stari zid, saj  so vrhovi ratitovškega pogorja predstavljali mejo med dvema zemljiškima gospostvoma Bixen (Bled, Bohinj in Freisin Škofja Loka). Poimenovanja manjših vrhov Ratitovca so nastala kasneje, točno kdaj ne moremo z natančnostjo trditi.  Za zadnjih 300 let pa na podlagi ohranjenih vojaških in katasterskih zemljevidov vidimo, da je bilo poimenovanje sledeče 1783 – nem. Geburge Patshana slo. Pogorje Pečane, 1819 Ratitauz, 1868 Ratitauc, 1993 Ratitovec. Prvo poimenovanje gore se pojavi v poznem srednjem veku kot Altemaver, ki se je ohranilo do danes. Poimenovanje Ratitovec je prišlo dokaj pozno  pred 200 leti in ker se navezuje na poimenovanje geografskega območja je moč sklepati, da je le-to nasledilo poimenovanje Pečana… zakaj ne vemo natančno je pa leta 1803 in 1848 prišlo do zemljiške odveze favdalnih območij  in se lahko se sklepa, da ker je Pečana ostala na bohinjskem je bilo območje na selškem potrebno na novo poimenovati.Z Vratc se gre lahko direktno na Gladki vrh, sam pa grem preko Altemavra proti današnjemu cilju Kremantu. Čeprav zgleda daleč stran, pa sem izredno hitro tam. Malce se mi že mudi, zato nekaj slik, potem pa hitro obrnem, kljub temu da bi bilo prijetno posedeti na sončku. Zopet preko Altemavra in mimo Krekove koče na Gladki vrh. Spusčam se tokrat na Vratca. Odlična smuka, še vedno nekaj podobnega pršiču. Nato se spustim do Razorja. Tod pa je že ojuženo, pomladanska smuka, odlično. Enake razmere potem tudi skozi gozd vse do avta. 

STRAVA