Kalški greben, Kompotela

Sunday , 28, February 2021 Leave a comment

Še ena izmed tur, katero imam že vrsto let ogledano, pa nikakor ni prišla na vrsto. Tako dolgo sem kolovratil okoli nje, da sem se je lotil z vrhano mero strahospoštovanja. In res je postregla z vsemi sestavinami od vetra, megle, do sonca, pa trdega snega, težavami s psi, novimi znanci, vrhunsko smuko, tako, da bo za vedno v vitrini spominov na posebnem mestu. 

Z Luksijem sva danes odprla novo stran najinega turnega smučanja. V dobrobit predvsem mene, sva določila uro, premakljivega značaja, z edino odredbo in sicer, da me Luksi pokliče 10 minut preden bo pripravljen v polni bojni opremi. In šele takrat sem se oblekel, ter počasi startal. Tako sva bila oba zadovoljna, predvsem pa jaz. Moram ga pohvaliti, danes je bilo vse za oceno 10, kako pa je bil on zadovoljen z menoj, pa ne bomo nikoli zvedeli, saj gre človeku na srečo pisana beseda težko od rok. Z ustnim izročilom nima nobenega problema. 

Avto pustiva na Jezercih in takoj opaziva, da se danes tukaj dogaja nekaj posebnega. Redar nama pojasni, da snema film znana Naomi Watts. Da je na Krvavcu 120 ljudi, ki so za dva tedna zapolnili večino kapacitet, njihovo je tudi celotno spodnje parkirišče, polno sani, pa posebnih vozil, ratrakov. Ter, da danes snemajo na poti proti Kalškemu grebenu, ker pomeni, da bo vsaj na začetku šlo brez samote. In res že takoj na Križki planini opaziva njihov ustroj. Poleg vseh potrebnih in nepotrebnih stvari tudi stranišča, eden za igralce, drugi za vse ostale. Kmalu naju že čaka strm vzpon, smuči romajo na nahrbtnik. V pomoč so nama narejene stopnice. Na vrhu pa ravno snemanje kadra. Prijazno naju spustijo mimo. Sicer računava, da bo Naomi spregovorila vsaj z Luksijem, če ne že z mano. Oba sva namreč v predel nad čelom izrezana Georga Clooneya, ostalo pa imava zakrito s smučarsko opremo. Pa naju Naomi ne spozna, zatorej nadaljujeva. 

Nekaj spusta, ter prehod če plazovito pobočje. Vse je prekrito s plazovinami. Resnično neugoden del v času slabših lavinskih razmer. Čeprav danes ni nobene nevarnosti, še posebej ne tako zgodaj, vseeno s pospešenim korakom opravim s tem delom.

This image has an empty alt attribute; its file name is IMG_6108.jpgŠele na Planini Koren si nadeneva smuči. Koča na planini je bila letos priča plazu, ki pa je ni podrl, jo je pa nekoliko zamaknil. Letos so bili plazovi ogromnih razsežnosti. Verjetno je bila koča postavljena tako, da je plaz ne more doseči, pa jo vseeno je. This image has an empty alt attribute; its file name is IMG_5892.jpgSam naredim kar precej slik, Luksi pa gre naprej. Oblaki se vse bolj zgrinjajo okoli, tako da kar nekaj časa ne srečam Luksija. Ker je pač vidljivost izedno slaba, ubereva vsak svojo pot. Nad planino se odpre pogled naprej. Ne vem pa točno kam. Zato se malenkost pustim, srečam še nekega pešaka in zmotno nadaljujeva naprej. Vendar kmalu ugotoviva, da je vrh preblizu. Na srečo imam od Dovške Babe dalje aplikacijo, zato hitro ugotovim, da greva proti Kompoteli. Usmeriva se levo proti Vrhu Korena. Iz ene izmed grap na levi prileze Luksi in skupaj potem nadaljujeva. This image has an empty alt attribute; its file name is IMG_5915.jpg

Vidljivost še vedno slaba, zato z vrha ubereva morda ne najbolj optimalen spust na Zgornjo Dolgo njivo. Psov nisva dajala dol, vmes me čaka konkreten padec, saj zavoljo difuzne svetlobe nisem opazil luknje. Spodaj na izravnavi ujameva dva pešaka in enega smučarja. Ki so potem z nama do konca ture. Sprva nekoliko sramežljivo, kasneje pa smo se resnično ujeli in še začinili že tako zanimivo turo.

Od tu dalje sledi položen vzpon proti vrhu Kalškega grebena. Se pa pot kar vleče, nekajkrat sva prepričana, da smo na vrhu, pa je za njim nov vrh. Za nameček pa se je iz kamniške strani privlekla še megla, tako da na vrhu ne vidimo skoraj nič. Z meglo pride tudi mraz, zato se dokaj hitro pripraviva za smuko. Prvi del grebena smučava samo ob stopinjah. Kljub temu jih enkrat izgubiva, se malo loviva, nato pa na srečo nekje na levi slišiva žlobudranje kolegice iz Vrhpolja.This image has an empty alt attribute; its file name is 33.jpgThis image has an empty alt attribute; its file name is 44.jpgTakrat se megla tudi umakne in lahko se začne vrhunska smuka. Pešaka gresta naprej, mi pa (sedaj smo trije) se odločimo, da odsmučamo bolj po desni, proti planini Dolga njiva. Se pa potem sproti dogovorjamo, izbiramo najboljše linije. Namreč, ogromno je kotanj. Smuka je izvrstna, srenec (star, debelozrnat uležan sneg).This image has an empty alt attribute; its file name is IMG_5930.jpgKolega se spusti čisto do planine, z Luksijem pa že prej prečiva v levo. Sam imam danes težave s kožami. Večkrat se mi odlepijo. Na srečo imam vedno na palicah power tape, ki mi začasno reši težave. Vzpon do Vrha Korena, ki od daleč zgleda kar malce strašljiv, od blizu pa ni nič posebnega. This image has an empty alt attribute; its file name is 5-1.jpgThis image has an empty alt attribute; its file name is IMG_6037.jpg

Vreme se je sedaj popolnoma spreobrnilo. Sonce z nekaj oblaki in grebenom Ježa, ter oblačnostjo v dolini naredi neverjetno kuliso. Vsaj pol ure se z novimi prijatelji zadržimo na vrhu. Spust na sedlo tudi odličen. Še zadnjič gredo psi na smuči, saj se vzpneva še na Kompotelo. This image has an empty alt attribute; its file name is IMG_6052.jpgThis image has an empty alt attribute; its file name is IMG_6026.jpg

Spust potem do sedla in naprej do Planine Koren še boljši kot prej. Seveda, sonce dela čudeže. Sneg je z vsako minuto mehkejši, ne pa gnil. In tako je tudi smuka z vsakim zavojem lepša. Z Luksijem si vsak po svoje izbereva spust, želiva si, da si to ne bi nikoli nehalo. This image has an empty alt attribute; its file name is 88.jpgThis image has an empty alt attribute; its file name is 55.jpg

Na planini zopet srečanje z, saj veste kom. Smuči gredo za nekaj minut na rame, pa potem spust čez plazovino. Ki pa je začuda tudi dober. Kar nekaj odličnih zavojev, tako je omehčano, da je vsak zavoj poezija. Sploh Luksi je tukaj dobro izbral, saj plaz ni prečil kot midva, temveč se je spustil kolikor se je dalo. Vsi pa smo zopet morali sneti smuči, saj nas je čakal zadnji vzpon. Ki je v trdem definitivno najtežji del ture. Torej vstop iz Križke doline na plazovito območje pred Planino Koren. Sedaj je popolnoma lahko. S sedla od koder sledi spust na Križko planino se še nekoliko vzpnemo, da se ognemo nadelani poti (zaradi snemanja so pot temeljito dodelali, da je bila lažja), tako da imamo še nekaj uživaških zavojev. Potem pa še zadnji krajši vzpon.

Tura je res veličastna, eno samo popotovanje. Ni klasična tura, ko dve uri hodiš, potem pa samo še smučaš. Ogromno je snemanja smuči, pa prečenj, kratkih spustov. Zato pa tudi toliko bolj vredna.

SNEŽAK

STRAVA