Srednji vrh

Thursday , 4, March 2021 Comments Off on Srednji vrh

Na žalost je tudi v hribih, podobno kot v življenju, potrebno včasih obrniti. Kljub temu ali morda prav zato, da se umre samo en dan, živi pa vse ostale dni. Čeprav ni bilo prav nič dramatično, prejšnji stavek je samo prispodoba. Nobene posebne nevarnosti ni bilo, pač ni nam bilo všeč. In če je na kupu več ljudi za obrat, tako kot včeraj, potem mirne vesti obrneš. In prideš naslednjič.  

Primarni cilj je bil Stol z Zelenice. Štirje tokrat z umirjenim korakom stopamo proti Domu na Zelenici. Ker smo prepričani, da ni več posebne nevarnosti za plaz, gremo po dovozni poti. Zopet zmota. Danes se je splazilo na poti. Letos sem ugotovil, da na vsej trasi, razen na prvi strmini, obstaja nevarnost za plaz. 

Od doma že v pripeki proti Srednjemu vrhu. Matjaž predlaga spust do Doma pri izviru Završnice in od tam navzgor. Vsekakor boljša izbira kot pobijanje okoli Vrtače. 

Hitro smo na sedlu Šija. Tudi do sem je bilo potrebno čez nekaj plazovin, prav tako so južna pobočja Vrtače neverjetno splazena, kar priča o letošnji uničujoči moči plazov. Na sedlu pa presenečenje. Prečka proti kotanji od koder se začenja zaključni vzpon proti Stolu je polna plazovin. Nad njimi pa tudi še pošiljka, ki čaka. Vendar ne nas. Vsi se strinjamo, da obrnemo.

Najprej gremo na Srednji vrh. Z Romanom si takoj nadaneva dereze in cepine, saj je strmina na vrh izredno trda, ponekod poledenela. Roman je še stara šola, železje se aktivira vedno na lahkih delih, ter raje prevečkrat kot premalokrat. Všeč mi je ta njegov način. Podlaga, trda, odlična za vzpon z derezami. Marko in Matjaž pa se mučita. Na koncu obupata, ter na vrh prideta z derezami. Malokrat imamo možnost Markota videti v polni boljni opremi. Pohvalno. Srednji vrh je izreden razglednik, z naše strani kar preveč skrit, zato ne ravno obiskan cilj. Na jug je odrezan s strmo steno, tudi severna stran ni ravno položna. Vzamemo si precej časa. V takih pogojih velja pravilo, pozneje ko odsmučaš, bolje bo.

 

Prvi metri so trdi, potem pa se navadimo. S sedla navzdol je smuka vedno boljša, višek je spust proti Tinčkovi koči. Nazaj grede se vzpnemo še na Triangel. Z njega nas čaka putrček. Spust od dom navzdol pa po plazu trdo, potem pa prava pomladanska smuka.

Kljub temu, da cilja nismo dosegli, je bilo vseeno lepo.