Pod Kriško steno

Saturday , 20, March 2021 Leave a comment

Kadar dve izmed največjih avtoritet turnega smučanja zapišeta, da je bila tura Pod Kriško steno najboljša v letošnjem letu, vsi pa vemo, kakšne so bile letos razmere, potem nam ne preostane drugega kot da se prvi možen termin zapeljemo pod Vršič. Na žalost čas ne omogoča priporočenih ur za turno smuko, kar pomeni čimbolj zgodaj. Službene obveznosti so krivec, da šele nekaj minut pred 17 uro parkirava na tretji serpentini vršiške ceste (trenutno prostora za 5 avtomobilov). 

Smuka izpod Kriške stene je ponekod poznana pod imenom nadomestni cilj. Namreč cilj ni vrh nobene gore, niti nobeno sedlo. Razgledov ni na pretek, hodimo med stenami Razorja, Križa in Dovškega Gamsovca, zatorej smo celotno pot bolj kot ne zaprti. Ima pa druge prednosti, vrh pa tudi ni primarni cilj turnega smučarja. 

Že prej omenjeno, podatke o ugodnih razmerah sva črpala na eni izmed dveh turnih strani, ki ju uporabljamo v Sloveniji. Včasih je bila na voljo samo ena, nekaj let nazaj pa smo dobili še enega ponudnika. Kot povsod, je tudi tu določena mera nestrpnosti. Ne v taki meri, kot jo lahko opazimo drugje, pa vseeno. Ker sem sam na strani piscev, ki dokaj ažurno objavljam razmere, je moje mnenje mogoče subjektivno. Je pa vseeno mnenje. Namen tistih, ki objavljajo je, da se ponudi opis razmer, uporabnik pa ima na voljo to upoštevati ali ne. V skrajni sili pa lahko to stran enostavno preskoči. Mnenje nekaterih, ki samo berejo, pa je, da gre za ego tistih, ki pišejo/mo. Ne bi razpravljal o tem, vsekakor je nekaj resnice na tem. Sam preberem vse, in sem od nekdaj. Ter potem upošteval ali ne. Zato sem dejal, da bi bilo pošteno, da nekaj tudi vrnem družbi. Zato objavim razmere. Po najboljših močeh. Če komu pomaga. Včasih zgrešim. Nenamenoma. Ne zastopim pa tistih, ki nič in nikoli ne objavljajo, seveda pa vse preberejo, pišejo pa komentarje ter se spravljajo na pisce, ki se jim logično vsake toliko časa pripeti kakšen nonsens. Tudi sam si včasih mislim, pa le kaj je ta model mislil? Niti na pamet pa mi ne pade podcenjevati, še manj žaliti. Take it or leave it. V preteklih letih je bilo nestrpnežev veliko več, sedaj pa se končno zadeva nekoliko umirja. Je pa res, da smo zgubili veliko piscev. Preveč. In to odličnih. Še enkrat polagam na dušo vrhunskim turnim smučarjem. Tudi če nismo tako dobri kot vi, ter ne poznamo snežnih izrazov kot so srenec, firm, sren, še manj pa kdaj smučamo po tej vrsti snega, ne žalite, ampak svetujte. Obenem pa upoštevajte, da turna smuka lahko ni enaka niti nekaj ur, še manj dni, prav tako pa je opis razmer ob snežni odeji tudi opis občutkov, zatorej dva človeka lahko ob isti uri, na istem terenu smučata vrhunsko oziroma komaj zadovoljivo. Malo nas je, vedno manj, zato če lahko, pomagajmo, če ne pa bodimo tiho. Tudi vi ste bili nekoč neizkušeni, vsi delamo napake.  

S parkirišča sva hitro na planini V Klinu. Danes hodiva malce hitreje, saj naju preganja noč. Obdana z grozljivimi oblaki, sneži. Pri Koči v Krnici pa se oblaki prijazno začno premikati proti Dobraču. Snežna pravljica. Sama. Smučina elegantno potegnjena tudi čez strmo grapo, zato sva hitro v zatrepu V kotu. Ne greva kot običajno do roba Pod Kriško steno, temveč levo do stene Šplevte, če se ne motim. Mrači se, kar ustvari še boljše vzdušje. Obdana s stenami se počasi pripraviva na smuko. Naglavni svetilki sta trenutno najpomembnejša pripomočka. Prvi metri so zavoljo teme še nekoliko negotovi, potem pa se sprostiva. Seveda, da si ne lažemo. Ja, smuka čez dan bi bila boljša, vendar trenutni ambient premaga še tako dobro smuko. Ki je kljub temu odlična. Sploh čez plazovine, tam kjer je napihan sneg, je vsak zavoj nekaj posebnega. Pa čez grapo. In spodaj že skoraj na ravnem, ko riševa zavoje okoli osamelih dreves. Tudi čez gozd je vrhunsko. Za nameček pa mi Luksi dovoli še spust do Kranjske Gore, sam pa gre kot pravi turni tovariš po avto. Noro. 

SNEŽAK

STRAVA