Življenje ni praznik

Ja, ja, sedaj  je pa minilo kar nekaj časa odkar sem kaj zapisal. So me že prsti zasrbeli. Ampak o čem pisati, ko pa ničesar ne počnem. Če bi jamranje o poškodbah kaj pomagalo, bi pisal o tem. Pa sem že mnogo let nazaj ugotovil, da mi to prej škoduje kot ne. Če bi pisal o ljudeh, ki so okoli mene, bi bil sigurno deležen negodovanja. Včasih je pač bolje kaj zadržati zase. Lahko pa se vtaknem v gospo, ki živi pri nas. Včeraj je imela namreč razstavo slik v Mercatorju. Sicer mi je prijazno predlagala, da mi ni treba iti, razen če si to močno želim. Seveda sem si po tehtnem premisleku in prejšnjih izkušnjah želel iti na razstavo. Pa mi ni nič škodovalo. To kulturno udejstvovanje. Občutki so po moje kot na tekmi. Stojiš tam ob svoji sliki, ljudje pa zraven fotografirajo, te malo sprašujejo, pa nek program so imeli…Skratka, bom še šel. Slike pa pripenjam na koncu objave. Saj je to še vedno športni blog. Sem pa v tem čudnem obdobju, ko še vedno nisem prišel na čisto ali iti z glavo skozi zid ali začeti risati, kljub temu poskušal vsaj nekaj početi. Pa kar gre. Razen teka. Ampak bolj po polževsko. Pa že prej nisem slovel po brzini. V IBM bi rekli”udaranje mrtvog magarca”. Šel sem na Tošc, pa obrnil na Studorskem prevalu, pa potem na Triglav, pa zopet klonil na Kredarici,…

Pod Studorskim prevalom

DSCN0493

Nekje

DSCN0580

DSCN0593

DSCN0595

DSCN0453

Je pa sedaj več časa za…DSCN0608

 DSC_4761

DSC_4767

To pa je moj izdelek. Vsaj pravijo tako

DSC_4777

DSC_4780

DSC_4783

DSC_4793

DSC_4795

DSC_4796

DSC_4798

DSC_4799

DSC_4802

 

DSC_4817

DSC_4822

 

DSC_4831

DSC_4840

Petrin selektor

DSC_4848

DSC_4860

DSC_4759

Comments

Comments are closed.