Ja, ja, sedaj je pa minilo kar nekaj časa odkar sem kaj zapisal. So me že prsti zasrbeli. Ampak o čem pisati, ko pa ničesar ne počnem. Če bi jamranje o poškodbah kaj pomagalo, bi pisal o tem. Pa sem že mnogo let nazaj ugotovil, da mi to prej škoduje kot ne. Če bi pisal o ljudeh, ki so okoli mene, bi bil sigurno deležen negodovanja. Včasih je pač bolje kaj zadržati zase. Lahko pa se vtaknem v gospo, ki živi pri nas. Včeraj je imela namreč razstavo slik v Mercatorju. Sicer mi je prijazno predlagala, da mi ni treba iti, razen če si to močno želim. Seveda sem si po tehtnem premisleku in prejšnjih izkušnjah želel iti na razstavo. Pa mi ni nič škodovalo. To kulturno udejstvovanje. Občutki so po moje kot na tekmi. Stojiš tam ob svoji sliki, ljudje pa zraven fotografirajo, te malo sprašujejo, pa nek program so imeli…Skratka, bom še šel. Slike pa pripenjam na koncu objave. Saj je to še vedno športni blog. Sem pa v tem čudnem obdobju, ko še vedno nisem prišel na čisto ali iti z glavo skozi zid ali začeti risati, kljub temu poskušal vsaj nekaj početi. Pa kar gre. Razen teka. Ampak bolj po polževsko. Pa že prej nisem slovel po brzini. V IBM bi rekli”udaranje mrtvog magarca”. Šel sem na Tošc, pa obrnil na Studorskem prevalu, pa potem na Triglav, pa zopet klonil na Kredarici,…
Pod Studorskim prevalom
Nekje
To pa je moj izdelek. Vsaj pravijo tako
Petrin selektor
Comments
…odkimavam z glavo..to je propad prvega peresa slovenije žal…
BO PA PRVI ČOPIČ KMALU
Komaj čakamo na prve izdelke. Lahko imaš stalno razstavo pr men v firmi…