Kleines Mosermandl (2538m)

Sunday , 26, January 2020 Comments Off on Kleines Mosermandl (2538m)

Bolezen in orožne vaje sta zdesetkala naše turno smučarske vrste. Na standardni postojanki na bencinski postaji na Jesenicah tako naročim samo dve kavi. Na Karavankah nama Tone hudomušno pomežikne: ” Pa saj vaju večkrat vidim kot svojo ženo, ” na drugi strani pa Klaus samo zmaja z glavo, ter nama prezirljivo z dvema prstoma omogoči pot naprej, kaj pa si misli, ne bomo nikoli zvedeli. Najin cilj je Aignerhohe, še eden izmed mnogih lahkih vrhov, ki se jih letos lotevamo. Do Walda, kjer bo najino izhodišče, prideva brez težav. Oba sva prvič tukaj, zato logično parkirava tam, kjer vidiva, da so vozila pustili ostali. Seveda sva doma prebrala opise, ki so bili na voljo. Vendar je potem v realnosti to povsem drugače. Kot že mnogokrat, šele doma ugotoviš, kje si ga polomil. Kreneva za večjo skupino Avstrijcev. Na srečo že kmalu zavijejo levo, kar pa se nama zdi v neskladju  s tistim, kar sva prebrala. Njihov vodič nama prijazno pojasni, da sva na narobni poti. Obrneva nazaj, izbereva srednjo pot, ki pa se tudi izkaže za napačno. Pravijo, da gre v tretje rado. Po nekaj minutah šele prideva do izhodišča, ki so nama ga ponujale knjige. Zato sva imela nekaj težav na začetku. Od tu, pa do planine Muhreralm (1642m) ni težav. Vseskozi hodiva po kolovozni cesti.

Parkirišče. Ne spodnja pot, ne srednja, ampak zgornja.
Nekaj minut ob cesti. Avto se lahko pusti višje.
Planina Muhreral (1642m)

Do planine so dobri 3 km. Skoraj ravninski zgledajo, ampak je vseeno toliko naklona da se da nazaj čisto lepo peljati. Najin cilj, Aignerhohe se dviga desno nad planino. Ne veva točno kje zaviti, zato iščeva kakšne sledi. Vidi se, da so tu dol smučali, da bi pa kdo hodil gor, pa ne opaziva. Meni se dozdeva, da bi mogoče morala še naprej in potem desno. Že od začetka hodimo skupaj s tremi Korošci, ter štirimi Avstrijci. Zato se odločiva, da greva naprej z njimi, sigurno gre kdo na Aignerhohe. To je bolj moje mnenje, medtem ko Marko od začetka trdi, da bi morala že na planini zaviti desno. Skratka, hodimo naravnost po dolini naprej. Tam končno ugotoviva, da danes ne bova prišla na Aignerhohe. Pa nič zato, večina letošnjih tur se je drugače končala kot je bilo sprva mišljeno.   

Aignerhohe je visok 2100 m. Sedaj pa sva že na 2200, pa še nikjer nobenega vrha. Ugotoviva tudi, da je tod konec s tistimi lahkimi vrhovi, značilnimi za Nocke. Že prva strmina kaže na to, da bo tukaj potrebnega več truda. Šele tedaj pa se odpre nova grapa. Menda bo ja na vrhu konec. Ta je še strmejša. Malce spominja na Šentanski plaz, je pa naklon nekje med 35 in 40 stopinjami. Že prej sva si nadela srenače. Sploh na obratih pridejo še kako prav. Najstrmejši del je malo pod vrhom, vendar je takoj za ovinkom nov strm odsek. Na srečo tukaj ni bilo vetrovno, zato se da lepo hoditi. Sneg ni trd, nikjer leden.  Na vrhu grape še vedno nobenega vrha v bližini. Višina pa že čez 2400 metrov. Korošci obračajo, sama pa greva po zopet položnejši dolinici naprej. Kmalu pred sabo vidiva dva cilja. Na levi na vrh, ki je povsem brez snega vodi strma prečka, pred nama pa se kaže nekaj lažjega. Seveda za nobenega ne veva imena. Torej hodiva naprej, potem pa po malenkost strmejšem delu levo do vrha. Ki se izkaže za Kleines Mosermandl (2538m). Niti sapice vetra. Prav prijetno toplo je. Se pa z vseh strani podijo meglice. Ni druge, kot da se hitro odpraviva nazaj.

Prvi metri so obupni. Kloža in difuzna svetloba. Vendar je tako samo nekaj zavojev. Do vstopa v grapo smučarske razmere še vedno bolj slabe. Potem pa celotna grapa suh sneg, torej že uživava. Takoj pod grapo zavijeva desno pod steno in tam izbirava linijo. Naletiva še na kakšen zavoj po kloži, ostalo pa je prav dobro, nekaj med suhim snegom in pršičem. Tudi potem se ne vračava po smeri pristopa, ampak se bova spuščala po gozdu. Tu pa polno pršiča, smuka odlična. Tako je vse do planine. Od tam dalje pa ni neke umetnosti, po cesti do avta. Po želji lahko nekaj odsekov odpeljemo po travnikih.

Na koncu sva oba srečna, da sva zgrešila Aignerhohe. Je pa tura dolga, prednost je, da ni prav obiskana. Je pa nekaj delov plazovitih, zato je potrebna posebna pozornost ob večjih količinah snega.

STRAVA

SNEŽAK