Danes sem po dolgem času spet pospravljal. V bistvu sem iskal neko knjigo iz knjižnice, ki je tako dokončno izgubljena. Sem pa iz nekega temnega, že kar malce strašljivega kotička potegnil stare zapiske. Iz časov, ko je imela Petra še možnost najti kakšnega bolj idealnega moža. Pa ga na njeno žalost ni. Takrat po nama še nista plezala mala nabriteža. In sva odšla do New Yorka ter Chicaga. Danes objavljam nespremenjen zapis najinega vandranja po New Yorku julija 2001.
NEW YORK
S Petro sva se konec junija odpravila na potep po Združenih državah. Pravzaprav sva obiskala New York in Chicago. Dni, ki sva jih imela na voljo za ogled prvega mesta na svetu, sva skušala čimbolj polno izkoristiti z ogledi raznih muzejev, nebeških nebotičnikov in ameriškega življenja nasploh. Časa je bilo vsekakor premalo, toda za prvi vtis dovolj.
Iz tal je zaudarjal neznosen smrad. Z vseh strani je pritiskala peklenska vročina, ki se je stopnjevala z bližino ogromnih zgradb. Ljudje različnih polti, mnogi z nama nerazumljivo govorico so se gnetli in prebijali med množico avtomobilov. Bila sva popolnoma zmedena. Seveda, bila sva v New Yorku, mestu vseh mest. New York je sestavljen iz 5 upravnih enot: Manhattan, Queens, Bronx, Brooklyn in Staten Island. Ker je vse skupaj preveliko, sva se osredotočila na Manhattan.
Prva stvar, ki sva jo opravila, je nakup revije Time Out. Izhaja vsak četrtek in stane 2,99 dolarja. V njej so opisani vsi dogodki (koncerti, kinopredstave, ugodni nakupi, gledališča, koncerti, shodi, poceni hrana,…) enega tedna v New Yorku. Zraven so tudi cene, priporočila, opis dogodkov. Skratka, odličen priročnik za novinca v tako velikem mestu.
Prevoz od letališča do mesta stane 30 dolarjev, z limuzino 40. Cenejša varianta je prevoz do prve podzemne, ter nato naprej z vlakom (1’50 dolarja), vendar nama je bil taxi primernejša varianta. Ker sva bolj plitkih žepov sva gledala na vsak dolar. Spanje v youth hostlu je najcenejše (od 30 naprej). Izberete si ga lahko tudi prek interneta (www.hinewyork.org). Sicer Alladin hostel ni bil najčistejši, vendar pa vsekakor najcenejši (30 dolarjev) in na samem stičišču Times Squara in Broadwaya. Manhatten meri podolgem 21,6 km in od 1,3-3,7 km počez. Nekaj dni sva uporabljala noge in rolerje, saj tako veliko več vidiš, preizkusila pa sva tudi čare podzemne železnice. Ena vožnja stane 1,50 dolarja, neomejeno ves dan 4 dolarje, teden 17 dolarjev, cene avtobusov so približno enake. Do večera svetujeva vožnjo s podzemno železnico, ponoči pa z avtobusom. Na vseh postajah, javnih mestih, si lahko vzamete brezplačen izvod Quickguide New York, saj je v njem ogromno koristnih informacij. Notri je tudi odličen zemljevid Manhhatna, ter izredno pregleden načrt vožnje s podzemno in avtobusom.
V New York sva prišla ravno na dan, ko se je odvijal Gay Parade. To je shod okoli 100.000 homoseksualcev, ki se vozijo po ulicah na tovornjakih, plešejo, objemajo… Za naju s Petro, zadrta Evropejca, nekaj čisto novega. Sledil je ogled Empire State Buildinga, Chrysler Buildinga ter ogromno muzejev. Empire State Building je najslavnejši nebotičnik na svetu, saj se pojavlja skoraj v vsakem filmu, katerega dogajanje je New York. Nebotičnik je visok 381 metrov in ima 102 nadstropji. Na začetku je bila najemnina tako draga, da so ga imenovali ”Empty State building”’ (prazni državni nebotičnik). Vsako leto je tudi zanimivo tekmovanje v teku na vrh zgradbe. Rekord je 11 minut, sicer pa povprečno ljudje potrebujejo okoli pol ure samo za spust. Na nebotičnik se še vedno povzpne okoli 35.000 obiskovalcev na dan.
Obiskala sva tudi nekaj muzejev, najzanimivejši izmed vseh se nama je zdel Metropolian Museum of Art. Na ogled je le četrtina od več kot treh milijonov razstavnih predmetov, vseeno pa je to prava paša za oči. Razen tega ponujajo še okoli 15 drugih, ločenih razstav. Muzej sva obiskala v času razstave lika in dela Jackie Onassis. Pokojna žena Jacka Kennedya je muzeju dala ogromno svojih oblek, rokopisov, slik, spominov in podobno.
Zanimivost teh ogledov (znamenitosti, muzejev) je, da povsod, razen Empire State Building, plačaš kolikor želiš sam oziroma ti to dopušča žep (priporočljiva vstopnina je 10 dolarjev). V American Museum of Natural Hstory imate na primer štirikrat na dan tudi zastonj vodene oglede. To je največji naravoslovni muzej na svetu. Izmed 36 milijonov primerkov je na ogled seveda le manjši delež. Muzej je resnično tako velik, da svetujejo da si ga ogledate v dveh dnevih.
Ker sva bila od pešačenja zelo utrujena, sva si skoraj vsak večer privoščila počitek v Central Parku (ponoči se po parku ni priporočljivo sprehajati). Ta skoraj edini zeleni del Manhattna so naredili ob koncu 19. stoletja in je zbirališče kolesarjev, rolkarjev, igralcev softballa in edini kraj, kjer sva videla sprehajalce s psi. V parku je tudi jezero, gledališče, odvijajo se koncerti na poletnem odru in ogromno umetnikov, ki hočejo zaslužiti kakšen dolar. Lahko pa si ogledate tudi živalski vrt, ki pa ni ravno največji (spet prostovoljni prispevki, razen ob sredah).
V New Yorku je tudi ogromno koncertov (glej Time Out op. p.), največji pa so ponavadi v Madison Square Gardnu. Dom košarkarjev New York Knicksov in hokejistov New York Rangersov si za 12 dolarjev lahko ogledate v celoti. V tej areni je letno 500 dogodkov in 5 milijonov obiskovalcev. Letno se proda 1,6 milijona vrčkov piva in 180.000 hot dogov. Največ nastopov (48) v Madison Square Gardnu je imel Elton John, tukaj pa je imel zadnji nastop tudi John Lennon. Ker so imeli tisti dan koncert Depeche Mode, sva si lahko ogledala njihovo tonsko vajo. Videla sva tudi slačilnice košarkašev. Zanimivost je, da njihov zvezdnik Sprewell zaradi vraževernosti vsako leto pusti na ogled svojo ogromne košarkaške čevlje, vsak obiskovalec pa jih lahko tudi obuje.
Prehranjevanje je bil prav poseben obred. Ker je v New Yorku 17.000 restavracij, se hrana ponuja kar sama od sebe. Vendar pa so cene zelo različne. Lahko se naješ že za 5 dolarjev, včasih pa si lačen pa čeprav plačaš 50 dolarjev. Zato sva preverila ogromno restavracij, da sva našla hrano in ceno, ki nama ustreza. Razen tega pa sva videla tudi ogromno novih stvari, tako da sva se včasih komaj privlekla do restavracije. Ponavadi sva jedla v italijanskih restavracijah, vendar pa se za vsakega najde hrana, ki si jo želite. V italijanskih restavracijah je bilo ponavadi tako, da si sam vzameš različno hrano, solato, nato jo stehtajo in plačaš neodvisno od tega kar si vzel. Važna je samo cena. Za zajtrk je obvezna kava, ki jo dobite v pollitrskih kozarcih. Veliko sva jedla tudi sadja. Najboljše se nama je zdelo v Kitajski četrti. Tam na zelo majhnem prostoru živi okoli 150.000 Kitajcev, Tajvancev, Vietnamcev, Burmancev in Singapurcev. Mnogi izmed njih se nikoli ne naučijo angleško, nikoli ne zapustijo četrti. Delo najdejo v 600 tovarnah in 350 restavracijah in čajnicah. Imajo tudi osem svojih časopisov in največ bank na prebivalca v celotnem New Yorku. Kitajska četrt je skoraj že pojedla Italijansko četrt, ki se vedno bolj krči. Čeprav je Kitajska četrt izredno zanimiva, pa vseeno ni za tiste z bolj občutljivim želodcem. Ker je veliko ljudi, izredno smrdi, še posebej pa poleti, po ulicah pa prodajajo najrazličnejše živali – tako žive kot mrtve.
Kip svobode je eden bolj znanih simbolov New Yorka in Amerike. Je delo francoskega kiparja Frederica-Augusta Bartholdija. Njegova sanjska želja se je zdela neuresničljiva. Šele ko je Joseph Pullitzer obljubil, da bo v časopisu objavil ime vsakega darovalca, so zbrali dovolj denarja za izgradnjo. Otvoritev na kateri ni smelo biti žensk je bila 28. oktobra 1886. Kip je visok 46 metrov, vendar je danes pravi palček v primerjavi z ostalimi orjaki. Vožnjo do Kipa svobode se da dobiti zastonj. Vendar pa za 12 dolarja dobite prevoz in ogled Kipa svobode in Ellis Islanda. Le ta se je meni najbolj vtisnil v spomin. To je prostor skozi katerega je v Ameriko prišlo okoli 12 milijonov emigrantov, največ 17. aprila 1907 in to 11.477. Polovica vseh prebivalcev Združenih držav Amerike lahko med predniki izsledi priseljenca, ki je v »deželo neslutenih možnosti« prišel tu skozi. Ta otok se imenuje tudi Otok solza in je pravi muzej Amerike. Razstave prikazujejo kakšno ponižanje, razočaranje, strah so ljudje doživljali v teh prostorih. Nekatere so spustili, nekatere pa poslali nazaj. Vse je odlično slikovno in zvočno opremljeno. Poleg tega si lahko na računalniku pogledate, če je šel čez ta pekel tudi kateri izmed vaših prednikov. Lahko si ogledate tudi nekaj filmov, ter pričevanja ljudi, ki so bili tu.
New York pa sva si zapomnila tudi po knjigah. Veliko newyorčanov kar s knjigo v roki hodi naokoli, jo bere na vlakih, avtobusih, po parkih. So pa seveda veliko cenejše kot pri nas, da o izbiri niti ne pišem. S posebnim veseljem sva si ogledala knjigarno Barnes & Noble. Tukaj lahko prebirate knjige kar med policami ali v prijetni kavarni. Sama knjigarna pa je postala tudi shajališče samskih ljudi. Obstajajo tudi knjigarne z rabljenimi knjigami, kjer jh dobite že za dolar. V vsaki knjigarni pa lahko uporabljate tudi internet. Prav tako tudi v nekaj lokalih, vendar je treba plačati. Zastonj uporaba interneta je v New York Public Library. Tukaj so vodeni ogledi vsak dan razen nedelje od 11. do 14. ure. Knjižnica ima prek 15 milijonov izvodov knjig. Računalnik lahko postreže s katerim koli od 16 milijonov rokopisov ali od tri milijonov knjig iz 148 kilometrov dolgih regalov v 10 minutah.
Večerno življenje nisva prav dobro spoznala, saj sva bila preveč utrujena od pešačenja. Vseeno pa sva si ogledala nekaj filmov ter odšla v gledališče. Cena za kino je okoli 10 dolarjev, odvisno kateri film si hočeš ogledati, kje in kdaj. Gledališča pa so dražja in sicer od 30 dolarjev naprej. Nasvet: na Times Squeru lahko kupiš karte, ki so za pol ali še več cenejše, toda šele zadnji dan pred predstavo. Vseeno svetujeva, da se čimprej postavite v vrsto, saj se tam po deseti uri zjutraj množice ljudi dobesedno trejo, da bi prišli do kart.
Ker se nama je bližal čas odhoda sva si morala ogledati še Brooklyn Bridge. In to zvečer, ko je razgled na Manhattan najlepši. Sicer ta most kličejo tudi Ubijalski most. Pri sami gradnji se je smrtno ponesrečilo 20 delavcev. Nato je nekaj dni po odprtju neka ženska padla z mostu, zbudila preplah 20.000-glave množice, kar je zahtevalo še 12 življenj. Tudi danes si kdo izbere most za zadnjo pot, vseeno pa je to stvar, ki jo morate videti. Če se le da peš. In še mnogo drugih stvari, vendar pa newyorčani pravijo da za temeljit ogled rabiš nekaj mesecev. Morda drugič.
Ko naslednjič zgubim knjigo, pa še o Chicagu.
Comments
Prvi in zadnji stavek mi nista všeč (jebelacesta!!). Vmes pa vse lepo…
Author
Ups, nisem pričakoval, da to berete v knjižnici. Se pa resnično opravičujem. Upam, ne morem pa trditi, da se to ne bo več ponovilo. Če bom pa kdaj milijonar, pa vam zgradim novo knjižnico. V Globusu.