Bohinjska Bistrica čez Pokljuko

Ker smo bili že ob 11ih zmenjeni v vodnem parku v Bohinjski Bistrici, sva z Medotam kar zgodaj startala. Malce prezgodaj. Za ta letni čas. Na začetku sva bila spričo tega počasnejša, kasneje pa že utrujena, tako da spet počasna. Ampak, ker šele sedaj delava bazo, sploh jaz, je vse opravičljivo. Do Bleda je šlo standardno, z nekaj krajšimi vzpončki, potem pa v klanec. Do Pokljuke je z Bleda nekih 8 km. Na začetku malce strmejših, potem pa se kar vnese. Sam nekaj preizkušam s prestavnimi razmerji, po nasvetu mojega sodelavca, ki naj bi bil doktor kolesarstva. Pa gre še slabše kot prej. Zgleda, da moraš biti vrhunsko pripravljen, da te teze držijo. Medo mi do vrha kar dobro uide. Ampak kazen sledi. Ko pridem za njim, ga vprašam: ”Koga to moje okice vide?” ”Pingvina, pizda ti materina!” mi jezno odvrne. Pa sva kmalu na istem. S Pokljuke se dobesedno valiva navzdol proti dolini, eden bolj zmrznjen kot drugi. Večkrat pogledava na števec kot navzgor. Pa je tudi tega konec. Še nekaj kilometrov in sva na cilju. V Bohinjski Bistrici. Ki je samo moj cilj. Medo gre naprej. Potrebuje kilometre. Sam pa z družino v vodni park. Kjer se ogrejem šele na koncu, pod tuši. Voda je bila res premrzla. Celo v džakuziju.

Skupaj: 72km, 1132 višine.

boh bistrica

Comments

  1. Uroš

    8O tehniko se pili na ravnini in ne v klanec, noge ki so navajene na določeno moč se v klanec zagotovo ne bodo zvrtele, tako da rezultat je pričakovan.

Comments are closed.