Ponavadi sem evforičen, tokrat ne preveč. Ampak za prvič je vse dobro. Zanimivo je, da je snega toliko, da ni nobene nevarnosti, da bi že na prvi smuki uničil smuči, kot je bilo prejšnja leta. Še oče mi je pozneje, ko sva se usedla ob kozarcu vina dejal: ”Od leta 1975, ko sem prišel iz Črne gore in prvič obiskal Zelenico, sem jih vsakič ob prvem spustu tako zaznamoval, da jih je bilo takoj potrebno odnesti k Andolšku.”
Ker je žena tako utrujena, da ni sposobna dajati pripomb, si danes lahko privoščim primerjavo z obiskom trgovin. Oba sva približno enako izmozgana, ona bolj fizično jaz psihično. Tako kot je ona vesela prve razprodaje, sem jaz prve smuke.
Enkrat mi je vmes dejala: ” Kaj pa gledaš tako zaljubljeno? Kaj pa je tako lepega?”
”Kaj pa je tako očarljivega na Murinem telovniku z V izrezom?”
”Ali bi lahko obrnila?”
”Zakaj pa prejšnji teden nisva obrnila v Sportini, potem ko sva naredila že 12 krogov?
Je pa res, da je bila danes v prednosti. Sama je medtem, ko sem skočil na Triangel, v koči na Zelenici pila cocktail Karibska romanca (Havana club Aneyo, pasionsko sadje, lubenica liker, ananasov sok). Meni pa je v Sportini blagoslovila zunaj sedeti na stopnicah pri minus šestih stopinjah.
Košutica
Sneg pa bolj ne kot ja. Avstrijski. Zanič. Pa bo že bolje. Ko pride nova pošiljka. Čeprav navzdol naju je že pral dež. Tako, da bo jutri smuka še bolj otežkočena, če ne onemogočena.
Sandi na skrivaj trenira


