6 ur teka po Sladkem Vrhu-sladkih 6

Obvezno se moram najprej zahvaliti moji spremljevalni ekipi. Saj nisem dvomil v njih, ampak so se res izkazali. Dokler nisem bil sposoben spiti enega piva mi ni bilo skrbeti za ničesar. Že pred tekmo so mi prinesli, pripravili vse kar sem potreboval. Po koncu so me spravili do tuša, mi nosili kar sem si zaželel. Sam sem moral samo hoditi. Med samo tekmo pa je bilo ravno tako vse za vse poskrbljeno. Največ opravka z menoj sta imela SANDI in Žiga, ker je Medo skrbel za Lojzeta. Ampak, Medo me najdalj pozna, bil je tudi na mnogih preizkušnjah. V kriznih trenutkih, ki jih na srečo ni bilo veliko, me je samo pogledal izpod očesa, ali mi povedal potrebno besedo, pa sem že šel naprej. Ker smo po tekmi, razen dobre pol ure, govorili o vsem mogočem razen o teku, se jim nisem mogel zahvaliti. Pa tudi nisem ravno močan besedno. Prijatelji so mi včeraj večkrat omenili, da nisem najbolj ošiljen svinčnik v puščici. Res ne vem kaj so s tem mislili. Skratka hvala Žiga, hvala Medo, hvala SANDI. Če vas ne bi bilo, bi zopet po štirih urah sedel nekje v kotu in si govorili, kako dobro bi šel, če bi prišel do konca. Ko se ravno zahvaljujem. Hvala Lojze. Brez njegovega plana bi bilo ravno tako težje, mogoče celo nemogoče. Plan treningov, še bolj pa potek tekme, ki mi ga je dal, je bil, kot je očitno ravno pravšen. Lojze poleg tega, da ogromno ve o teku, tudi dobro pozna nas okoli sebe. Hitro oceni koliko smo sposobni in temu prilagodi tempo. Sam sem bil malce skeptičen glede njegovega plana. Zdelo se mi je prepočasi. Ampak zdi se mi, da bolj se je bližala 6 ura teka, več ”slabših” je hodilo, sam pa sem tekel do konca.

Pa še za konec. Rajko Koražija, po domače Vreme, je s svojo družino zopet organiziral (pravijo tisti ki več tečejo) eno najboljših tekem v Sloveniji. Ki je imela letos tudi vrhunsko udeležbo. Vse brezhibno. Domače. Čudovito. Za nameček pa še makaroni. Želim si, da Rajko ne obupa in bo tekma še mnogo let.

Vreme, v sredini zmagovalec Peter Steib

DSC_2505

Vem, da je selektor zadovoljen z mano. Zato tudi ne bo jezen, če povem kako se je izšlo z njegovim planom za zadnji teden. Bova lahko naslednjič delala na tem. Moral bi narediti 3 treninge, sicer krajše. Pa jih nisem. Teden je bil tako poln, sam sebi sem pa lagal, da pač zadnje dni ponavadi nič ne počnem. Jedel sem tri dni beljakovine, tri hidrate. Ampak kaj morem, če vidim enega izmed najboljših prijateljev po več kot dveh letih. In tako sem spil kako pivo, potem pa spet jedel beljakovine. Potem pa je za nameček v petek organiziral še zabavo. Ki sem se jo preprosto moral udeležiti. Pa sem bil na srečo tako pameten, spil nekaj kozarcev vode in odšel domov.

Že po nekaj kilometrih vožnje proti Sladkem vrhu se je pokazalo v katero smer bo peljal ta vikend. V nekaj kar dolgo ne bomo pozabili. Smeh, smeh, smeh. Všeč mi je bilo, da nismo razpravljali o teku. Da nisem mislil o njem. Ponavadi, če ne drugega sem v glavi pripravljen na tekmo. Tokrat nisem bil. Ne vem kdaj sem zadnjič rekel, da nisem bil prepričan da bom prišel do cilja. Kar te sigurno oslabi, ampak kaj naj. Ne morem sebi lagati. Pač nisem bil prepričan v dober izhod tekme. Že takoj po startu pa se je vse obrnilo. Niti za trenutek nisem podvomil, da ne bi prišel do konca. Popolnoma prepričan sem bil, da razen če ne bo poškodbe, pridem v cilj z najboljšimi. Hahhahahah, pa ne zato ker bi bil tako dober. Pač zato, ker tekma traja 6ur. Tokrat sem rekel, da bom napisal o čem razmišljam med tekom. Da si bom poskušal zapolniti. Ampak ni kaj pisati. Nisem mislil o ničemer drugim kot samo o teku. Mislim, da mi niti enkrat misli niso ušle drugam. Razen v zadnjem krogu, ko sem že izpolnil cilj, sem vzel telefon in poklical Petro. Ki… Saj ve. Imel pa sem nekakšne intervale. Ker naj bi jedel na vsake štiri kroge, sem pač v glavi tekel po štiri kroge. Prvega sem jedel, pil, če se je dalo čez cel krog, potem dva kroga prost, pa zopet isti sistem. Vsak krog sem pogledal na semafor, in sešteval. Ker naj bi krog (1035m) tekel v času 5:45 min  je bilo potrebno kar nekaj spretnosti da sem vsakič zračunal kje sem. Sploh po eni uri.To je bila v bistvu edina pametna stvar katero sem počel. Pogovarjal se nisem s sotekači. Mogoče kakšna hitra beseda. Niti ne z našo ekipo. Niti nisem gledal okoli. Skratka, skušal sem trošiti čim manj energije. Zanimivo mi je, da šele na tako dolgem teku ugotovim prednost krajšega koraka. Sicer ponavadi krampljam, skačem po pločnikih. Tukaj pa sem vseskozi gledal, da noge čim manj dvigujem. Ko je prišlo do bolečine, sem jo poskušal čim hitreje odriniti proč. Ko sem se po slabotnem bruhanjem še nekaj časa boril s slabostjo, sem si rekel:”Če si v mladosti vsaj enkrat mesčno bruhal, boš pa tudi sedaj, ko si star bik.” Skratka, probal sem čimmanj misliti.

DSC_2365

Ena izmed zanimivosti tega teka je tudi, da vsak prinese nekaj sladkega. Za po končani tekmi. Če vas ne skrbi za prebavo, lahko tudi vmes.

DSC_2369

Žiga, Medo

DSC_2378

Žiga, SANDI

DSC_2379

Neža

DSC_2389

Kot sem že omenil naj bi jedel vsake štiri kroge. Prvič v šestem. Ker si je Žiga vse zapisoval, lahko vidim, da sem prvič jedel v 11. krogu. Potem pa naj bi šlo vsak četrti krog enkrat gel plus plastenka vode (2dcl), drugič pol frutabele plus plastenka accelarada (bolj blago). Skupaj 6 gelov, 3 frutabele, 2 krat pa sem vmes pojedel vrečko magnezija. Ter, da ne pozabim, košček kruha. Ki je povzročil bruhanje. Ampak ni bilo sile, bolj sem se napenjal, kot da bi kaj poštenega letelo ven.

Naša mizica

DSC_2391

Naša Špelca je bila edina ki je lahko, vsaj na začetku parirala Petru Steibu

DSC_2401

Lojze

DSC_2410

Pa še malo o težavah. Ni bilo nobenih posebnosti, ampak razen tistih res najboljših, mislim, da ga ni, ki bi ga ne bolelo skoraj vse. Tam nekje med 10. in 20. kilometrom me je bolel moj večni prijatelj palec na desni nogi. Potem pa predvsem zaradi njega desno koleno in desna stegenska mišica. Vse to mi je dvakrat na brzino zmasiral Medo. Nekaj metrov je šlo malce težje, potem pa sem stekel. Proti koncu sem imel težave s pravili. Že prej sem se odločil, da moram preteči vsaj 60 krogov. In kolikor mi je pred zadnjo uro zgledalo lahko, sem potem kar lovil to, zame magično številko. Potem pa zavoljo novih pravil nisem vedel, ali moram preteči 60 ali 61 krogov, da se mi jih bo priznalo 60. Danes se mi zdi to neumno, včeraj pa… Glava že tako ne dela najbolje, ne pa po 6 urah. Na koncu sem pristal pri 61. krogih in 63.135km v času 5:57:12. Več kot odlično. Zame. Najboljši pa… Drug svet. Najbrž se bodo vsi strinjali, da je bila to najbolj (po kakovosti) obiskana ultra tekaška prireditev. Za primerjavo. Z mojim rezultatom bi bil lani 9., letos sem bil 21. Potem pa daleč pred vsemi Peter Steib, po domače ajmo piči, pa drugi Lojze z novim slovenskim rekordom v 6 urah. Prav tako Neža med ženskami.

moški

# St. Ime Vzdevek Spol LR Klub Krogov KM Čas
1 130 Steib Péter Péter M 1980 Budapesti Honvéd Hungary 84 86,94 5:59:34
2 125 Primožič Lojze GTA M 1969 3IRON 80 82,8 5:59:20
3 26 Ivanovič Boris zajc M 1973 Tekaški forum 77 79,695 5:59:15
4 18 Žnidarič Peter 5r002 M 1983 Tekaški forum 74 76,59 5:56:29
5 23 Vračič Mario MarioV M 1974 Team korak naprej 74 76,59 5:57:07
6 40 Smolnikar Aljoša muc M 1977 Tekaški forum / ŠD3 šport 72 74,52 5:59:20
7 76 Robnik Bogdan Robocop M 1974 DMP Celje 71 73,485 5:56:52
8 43 Sojer Uroš FORREST M 1976 70 72,45 5:59:06
9 48 Vidali Miha Scooby M 1980 Tekaški forum 68 70,38 5:57:56
10 105 Gašpirc Primož Primož M 1973 Never Give Up 67 69,345 5:57:35

ženske

# St. Ime Vzdevek Spol LR Klub Krogov KM Čas
1 126 Mravlje Neža Neža Z 1979 3IRON 75 77,625 5:51:04
2 33 Da Forno Daniela Daniela Z 1968 Atletica Cadore 71 73,485 5:59:11
3 46 Burja Brigita Pia B.B. Z 1977 64 66,24 5:56:44
4 30 Gomilšak Marjeta Maryet Z 1971 TAO Ptuj, Tekaški forum 64 66,24 5:59:25
5 75 Robnik Nataša natasa Z 1975 DMP Celje 62 64,17 5:55:50
6 124 Novak Špela Špelka Z 1986 Maraton Novo mesto 62 64,17 5:58:42
7 111 Šiftar Jožica carica Z 1953 TS Radenska 61 63,135 5:57:25
8 119 Kegl Katja Katka Z 1985 Never Give Up 60 62,1 5:54:39
9 45 Pravhar Špela Špela Z 1982 Never Give Up 59 61,065 5:58:23
10 88 Horvat Nataša Taša Z 1981 Vzajemna Murska Sobota 59 61,065 5:59:09

Ivo

DSC_2413

Moj čas

DSC_2469

Peter

DSC_2480

Potem pa… slabo urco sem porabil zase. Da sem prišel k sebi. Nato pa zabava. Najprej v Mariboru, nato še v Celju, zaključek pa v Ivotovem stanovanju. Nepozabno. Drugače nisem nočna ptica. Tokrat pa toliko smeha… da smo kljub zelo poznemu odhodu v posteljo, vstali že okoli 6 ure in odšli na zasluženo kavo. Upam, da še kdaj.

DSC_2530

Zlata vaterpolo naveza iz zgodnjih 60 let-Seljak, Balderman

DSC_2531

Baldi in SANDI sta spala kot v hotelu

DSC_2536

Pa da ne pozabim Ivota, ki nam je gostoljubno odstopil stanovanje, razkošno 12 m2 veliko garsonjero. Tudi zanj mislim, da je bil več kot zadovoljen z rezultatom.

Naši

  • Lojze Primožič 82,8km 5:59:20
  • Neža Mravlje 77,625km 5:51:04
  • Edo Krnič 63,135km 5:57:12
  • Peter Kolenc 52,785km 5:13:05
  • Ivo Švrljuga 43,47km 4:55:04
  • Špela Ude 43,47km 5:21:55

Comments

  1. Tone

    Čestitke, Edo, hudo si ga žgal. Me prav zanima, kakšne recepte ti bo (upam!)selektor predpisal pred Celovcem.
    Tone

Comments are closed.