Ideja Sandijeva, ampak nima veze. Ker že mnogo let nisem imel sočloveka na vrvi, Sandi pa tudi ne, sva za pomoč zaprosila izkušenega Šparovca. Ki je bil zjutraj na vodniški turi na Straži na Bledu. S svojim BMW-jem naju je počakal v Lescah.
Pri njem mi je všeč vse. Posebej pa, da s svojo sproščenostjo premaga moje črne misli. Ko sem mimogrede navrgel: ”Tako me pa že vrsto let ni bilo strah,” je v trenutku priletelo:” Ja, a nisva bila lani na Stenarju?” Na Sandiju, čeprav je nekaj dni nazaj že plezal, prav tako opazim določeno nesproščenost.
Seveda zberemo najlažjo smer. Šparovec pravi, da je to sprehod. Za naju niti ne. Priporočljivo bi bilo, če bi nama kdo razložil vsaj osnove. Dozdeva se mi, da celo cepina držim narobe. Pa smer resnično ni težka. Sva hitro gor.
Šparovec na koncu zleze nekaj težjega. Sam sem za prvič zelo zadovoljen. Še me bodo videli, kmalu. Malo vaje, da ugotovim kje cepini primejo, kje se lahko stopi, pa bo. Tudi mož nisem bil idealen takoj na začetku.
Comments
Drugič te jest varujem!
Author
Boš mojo Petro