Zasedba ista kot prejšnji teden. Trasa pa precej težja. Krvavec še na koncu sezone ni optimalna rešitev, na začetku, ko je v nogah še premalo kilometrov pa trpljenje. Ampak Šlibar je gazda, njegova je zadnja. Mogoče gremo pa naslednji teden na Vršič, potem še na Zoncolan, zatem pa vozimo samo še ravnino. Bomo videli.
Tja gor gremo
Šlibar deli napotke
Bizo počiva po včerajšnji naporni turi
Muha uživa v zadnjih izdihljajih samskega življenja
Do Grada se spoznavamo, potem pa besede kar hitro izginejo z naših ustnic. Prvih nekaj kilometrih je zelo napetih. Potem se malce spustimo, nato pa samo še navzgor. Krvavec se sedaj lahko enakovredno kosa z Vršičem. In po kilometrih in po višinski razliki. Meni osebno je Vršič težji. Me pa Krvavec kljub temu vedno preseneti. Ko mislim, da je vsega konec, me čaka še nekaj ovinkov. Ampak na vrhu je vse poplačano.
Prijatelji kapljajo eni bolj eni manj utrujeni.
Danes smo bili tako pridni, da nam je Šlibar privoščil kavo.
Bizotu je kot vedno počila zračnica
Za nameček pa še špica
Osebni trener
Kilometre sem zgubil, je šlo pa približno tako. Breg ob Savi – Zbilje -Trboje – Šenčur – Srednja vas – Britof – Cerklje – Krvavec – Kranj
