Mnogokrat se pogovarjamo o kadenci. Pri nas ”rekreativcih” je večinoma prenizka. Sem pa naletel na zanimiv članek, ki govori nam v prid. V razmislek. Članek je delo Andreja Vištice, zato ga z njegovim privoljenjem v celoti objavljam.
A. Vištica: Kadenca na kolesu in njen vpliv na rezultat
Autor: Andrej Vištica
Pod pojmom ”kadenca” mislim na število obratov pedalov v eni minuti. Ne vem, če obstaja boljši izraz v slovenščini, zato bom uporabil tega. Ko sem začel s triatlonom, je bilo splošno mišljenje, da je treba držati visoko kadenco, saj v nasprotnem ne bo mogoče dobro teči.
Nekaj let kasneje sem gledal Chrissie Wellington kako vozi kolo na kadenci 70-80 obratov/minuto in potem teče hitro. Še kasneje sem našel internet stran in forum ekipe TBB in ugotovil, da so oni zagovorniki vožnje na nizki kadenci. Bral sem, kako je enkrat Brett Sutton enemu od svojih varovancev (Chrissie Wellington, Mirinda Carfrae, oba Baylissa,..), ki mu je manjkalo moči na kolesu, čez zimo prerezal ”zajlo” zadnjega menjalnika, tako da sta mu ostali samo dve hitrosti 53×12 in 39×12. Dosti drugih TBB tekmovalcev je delalo cele treninge na največjem prenosu, prav tako pa so imeli trening baze v hribih kjer so zaradi konfiguracije terena vse delali na moči.
Pri prvem obisku TBB baze mi je Sutton odkril razloge za svojo teorijo. Vožnja na nizki kadenci predstavlja večjo obremenitev na mišice, manj na kardiovaskularni sistem. To pomeni, če vzdržujemo konstantno hitrost, bo utrip nižji na nižji kadenci. Za hiter tek je potrebno dvigniti utrip, zato je bolje, da kolesarski del oddelamo na nižjem utripu.
Druga prednost je, da lahko naredimo več kvalitetnih kolesarskih treningov brez strahu pred pretreniranostjo. Mišice delajo, utrip pa ne gre previsoko. V prejšnji kolumni sem omenil, da triatlon treninge ne smemo gledati kot seštevek 3 individualnih športov. Če pogledate trening program tekača na dolge proge boste opazili, da ima 2-3 težke treninge tedensko, ostali pa so lažji ( generaliziram, seveda obstajajo različni programi treningov). Če se na te 2-3 težke treninge doda še kak težak trening iz ostalih dveh športov, je jasno da bi kmalu prišlo do težav. Zato mislim, da so take metode, ki omogočajo kvaliteten trening v enem športu, obenem pa puščajo dovolj prostora za kvalitetne treninge v drugih športih, dobrodošle.
Ko govorim o nizki kadenci mislim na kadenco pod 85 obratov/minuto. Vendar, kot povsod, obstajajo razlike. Nekomu je optimalno 75 obratov/minuto, spet drugemu 85 obratov/minuto. Vožnja pod 75 obrati/minuto pa bi znala biti le prenizka, saj predstavlja preveliko obremenitev za mišice. Povedal bi še, da se optimalna kadenca zmanjšuje z dolžino dirke.
Če gledamo kolesarje, bomo hitro ugotovili, da večina od njih vozi na občutno višji kadenci. Če bi se treniralo samo kolesarski kronometer, bi se boljši rezultati sigurno dosegli na tak način. Vendar kot sem že povedal, kolesarjem ni treba še teči po njihovi tekmi. Potrebno pa je še upoštevati, da večina kolesarjev, ki trenira za kronometer, vozijo tudi cestne dirke, kjer je treba hitro reagirati na spremembe tempa. Lažje je pospešiti, če se vozi na 100 obratih/minuto kot na 80 obratih/minuto. V dolgih triatlonih spremembe tempa niso nekaj za kar bi bila potrebna posebna pozornost.
Seveda to ni edini pravilen način treniranja. Obstajajo tudi mnogi, ki vozijo na visoki kadenci in dosegajo odlične rezultate. Mislim, da je svetovni prvak v Ironmanu (2008, 2009, 2011) in polovičnem Ironmanu (2011) Craig Alexander eden izmed njih.
Kolikor se spomnim, sem sam zelo hitro ugotovil pozitivne spremembe, ko sem začel trenirati na nižji kadenci. Če kdo želi poskusiti, bi mu svetoval, da to počne postopno, to pomeni brez rezanja ”zajl”.
Andrej Vištica je hrvaški triatlonec. Njegovi rezultati:
- 1. hrvaško prvenstvo v dolgem triatlonu Krk (2-80-20) 2009
- 6. Challenge Roth (8:19) 2011
- 7. Challenge Barcelona (8:28) 2012
- 1. Austrian 1/2 Austrian triathlon Rocksee 2012
Ravno danes pa je nastopil v Barceloni na Half Challengu in s časom 4:20:51 dosegel 12. čas.
