Tek za Ruth

Z Ivotam sva si izbrala zanimivo varianto treninga. Prvič, glede na doživeto pa sigurno ne zadnjič. S tekom sva začela nekaj čez 20 uro, končala pa pa globoko v naslednjem dnevu.

Društvo Never Give Up z neumornimi Markoviči drugo leto zapored organizira  Ruth-in tek. Zametki te prireditve segajo v leto 2012, ko so organizirali prvi tek ”Tečem, da pomagam.” Takrat se ga je udeležila tudi Ruth Podgornik Reš, izredno priljubljena multidejavna ženska, meni najbolj všeč po njenih gorniških dejanjih. Kjer je na žalost tudi sklenila svojo življensko pot. In njej v spomin se je v teh dneh teklo okoli blejskega jezera. 48 ur, od petka do nedelje.

DSC_7496

In ker gre vedno, ko so zraven Never give up- ovci, za neko dobrodelno noto in so eni redkih, pri katerih gre resnično za nekaj dobrega, sem se dogodka enostavno moral udeležiti. Tukaj sva tekla  že lani. V soboto dopoldan. Pa je bilo preveč ljudi za normalno kroženje okoli jezera. To je tudi edini razlog, da sva tokrat startala v temi.

DSC_7485

Z nama so prišli še Žiga, njegova Petra in moja ženička. Peš so enkrat obkrožili jezero. Ravno prav, da so popestrili prvi uri. Potem pa me je klical soplavalec Haupi, s katerim sva se že prej nekaj dogovarjala. Prihaja na Bled in bova skupaj odtekla kakšen krog. Pridruži se mi nekje na 18, 19 km. Do tedaj sem imel na razporedu orožne vaje. V trebuhu. In sem razmišljal o odstopu. Če bi bil sam, bi sigurno že sedel v avtu. Ampak meter po meter in težave so se poslovile. Nekaj debate in krogi so se kar vrstili. Na startnem prizorišču sva se vsakič ustavila. Matej Markovič nama je pridno dolival čaj. To pa je tudi čast, da te tak ultra človek v vseh pogledih streže. In kar naenkrat sem prišel do slabih 50 km. Kar mi je bilo povsem dovolj. Ivo me je že čakal. Kot vedno sva imela motnjo v komunikaciji. Dogovorjena sva bila, da tečeva 4 ure. Vendar, ker ni imel telefona, mi ni preostalo drugega, kot da mu na tablo, na katero smo zapisovali rezultate, napišem, da grem v zadnji krog in ga povprašam koliko časa bo on še tekel.

Tabla kamor se zapisujejo rezultati

DSC_7499

Naslednji krog dobim odgovor DOSTI. Kaj je zdaj to? Ne more normalno odgovoriti? Nazaj mu napišem nekaj grdih besed in ga zadnji krog kolnem. Potem ko ga zagledam, ga še dobro naderem. On pa mi mirno odvrne, da ni nič prebral, ter da sploh nima tiste številke kamor sem pisal ljubezenska pisma. Ups. Opravičujem se Forrestu (njegovo ime je bilo napisano) za nekaj grdih besed. Čaka nas še nekaj prijetnega. Topel tuš, potem pa zasluženo spanje. Sam sem več kot zadovoljen z današnjo nočjo. Prijetno druženje,obenem pa dober trening, ter manjša gesta dobrodelnosti in spomina na čudovito osebo.

Matej Hauptman

DSCN8952

Ivo Švrljuga

DSCN8951

DSCN8950

Krog je dolg malo manj kot 6km. V ciljnem prostoru je bila na voljo okrepčevalnica. Banane, pomaranče, piškoti, pijača. Sploh čaj je bil ponoči dobrodošel. Na voljo so bile slačilnice, topli tuši, ter kupon za hrano.