1. dobrodelni brevet: Pomagajmo otrokom do še lepšega otroštva

Ta vikend sem imel kot že premnogokrat do sedaj v mislih predvsem počitek. Naslednjo nedeljo imam maraton v Barceloni, teden zatem Supermaraton Čazma, in kakšno norenje mi res ni potrebno. Pa se zopet vmeša elektronika in Ivotovo sporočilo, če grem s Tuševci na 200 km brevet. Za razmislek potrebujem manj časa, kot sem potreboval, da sem v telefon vpisal SEM ZA. Ter za piko, najprej moram vprašati za dovolilnico. Na tem mestu moram biti pošten in povedati, da lepša polovica res nikoli ne komplicira z mojimi prepogostimi odsotnostmi. Se pa spodobi, da vprašam.

DSCN8995

Povabim še bivšega sodelavca Uroša, ki je takoj za in priprave se začnejo. Malce, ne preveč, očistim kolo. Potem pogledam v moje zapiske in vidim, da sem bil zadnjič na kolesu 22.1.2014. Zato naredim 30km, da vidim, če se še znam peljati. Še nekajkrat povprašam Ivota, ali bo Tušev vlak vozil korektno, to je po naših zmožnostih. Čeprav vsakokrat zatrdi, da ne bodo noreli, mu ne verjamem preveč. Sploh ne vem, so taki asi sploh zmožni peljati pod 30km/h? Bomo videli. Saj odstopiti znam. Petra pa tudi ne bi prvič prišla pome. Pa celo v Italijo? Tako lahko narediva lep izlet.

Start breveta je med 7:00 in 8:00. V Ajdovščini. Kaj sploh je brevet, me je vprašal nekdo pozneje na večerji?

Brevet ali ”Randonee” je organizirana kolesarska vožnja. Vozi se po določeni, vendar neoznačeni trasi v dolžini 0d 200 do 1400km. Na poti je nekaj kontrolnih točk. Vsak na startu prejme kartonček. Na katerega potem na določenih točkah dobi podpis, žig. Če vožnjo zaključi znotraj določenega časovnega limita, kartonček odda, in potem po pošti prejme obvestilo, da je pač zaključil brevet. Najbolj pomembna stvar pri brevetu je, da tu ne gre za tekmovanje, ampak druženje. ”Randonee” je francoska beseda, ki se lahko prevede z ”dolgo potovanje”.

Tipi brevetov:

Klasične dolžine brevetov so 200, 300, 400 in 600km (obstajajo pa še daljši 1.000 in 1.200km dolgi breveti). V enem letu opraviti vse štiri tipe brevetov pomeni opraviti »serijo« in tisti randonneur, ki to opravi dobi naziv »Super randonneur«. Da se kvalificirajo za Paris-Brest-Paris, morajo randonneurji opraviti celotno serijo v istem letu kot poteka PBP.

Časovni limiti za posamezne tipe brevetov so:

200K – 13,5 ur
300K – 20 ur
400K – 27 ur
600K – 40 ur
1000K – 75 ur
1200K – 90 ur (ali 80 ali 84 ur po lastni izbiri)
1400K – 116ur 40minut (ali 105:16 ali 93:20 ur po lastni izbiri)

Pri nas je bilo v letu 2013 14 brevetov, katere so prevozili (vse) Tanja Kavčič, Andrej Zaman in Dejan Jug. Organizirajo pa brevete tudi po drugih državah. Mount Everest brevetov je dirka Pariz Brest Pariz. Prvič so to dirko organizirali leta 1891, kar je 12 let pred Tour de Francom. 1200 km dolga preizkušnja je najstarejša kolesarska prireditev, ki se še danes odvija vsakih 4 let.

Marko Baloh, Uroš Gregorič

DSCN8999

DSCN9001

Najprej se prijavimo v učilnici Osnovne šole Šturje, ki nam je danes na voljo. Potem pa rešitev glavnega problema. Kako se obleči? Sam sem imel namen startati v kratkih hlačah, saj so popoldne napovedane poletne temperature. A ko vidim, da so vsi v dolgih hlačah, tudi zame ni več dileme. Prav veliko prostora na kolesu ni, zato je treba biti zelo pazljiv, da ne prekoračiš kapacitet. Z mano gredo: torej vse kar je na meni, plus obvezen fotoaparat, ipod (ki ga na srečo ni bilo potrebno uporabiti), dve banani, 5 gelov, 3 frutabele, ter dodaten anorak, ki ga ovijem okoli sedeža. Okoli 12 ure nato razmišljam, da v tej potezi ni bilo nobenega smisla. Če ga nisem uporabil zjutraj, ko je bilo najbolj mraz, kdaj ga pa potem bom? Popoldne, ko bo 20 stopinj? Ja, celo življenje se učimo.

DSCN9003

Ekipa Tuša

DSCN9005

Kot sem že omenil, sem danes vozil s Tuševo ekipo. V njej pa, upam da nisem koga pozabil, ali še slabše dodal:

  • Matej Lovše, nekoč državni prvak v olimpijskem krosu, državni prvak v MTB krosu, v današnjih časih pa svetovni amterski prvak v kronometru, podprvak v cestni vožnji, zmagovalec in rekorder Vršiča,…
  • Mitja Mahorič, dvakratni zmagovalec Dirke po Sloveniji, dvakratni državni prvak v cestni preizkušnji,…
  • Blaž Bonča, zmagovalec Dirke za pokal Andreja Hauptmana,…
  • Blaž Rovšček, 5 krat balkanski prvak, 5 krat državni prvak v cestni vožnji,…
  • Iztok Melanšek, 1. mesto DOS dvojice 2013, …
  • Andreja Jagodic, zmagovalka DOS-a 2013, najboljša slo amaterska kolesarka v letih 2011, 2012, 2013,…

Takoj na začetku smo začeli voziti v skupinah po dva. 5 tuševcev se je spredaj menjalo, kasneje se jim je pridružil še nekdo v dresu Vipave. Ta fant in pa Lovše sta bila tudi največ časa na čelu kolone. Ostali smo bili vseskozi zadaj, razen če se je kdo ponesreči znašel v ospredju, pa še tega so takoj zamenjali. Na koncu, ko smo se poslavljali sem jim obljubil, da naslednjič bomo pa mi vseskozi na čelu. Brez problema. Samo vprašanje, če bodo zdržali v tako počasnem tempu. Po nekaj kilometrih mi začne spredaj nekaj udarjati. O bog, pa ne že takoj? Števec. Nič ne morem, ustaviti se moram. Vse na brzino, pa čeprav mi ne bo več delal. Samo da ne ropota. Potem pa v lov. Gonim kolikor gre. Pa je razdalja vedno ista. Potem zagledam Ivota in še nekoga, ki me čakata. Super. Tudi skupina počaka. Urošu rečem:” Lepo, da so me počakali.” On pa iz prve nazaj:”Saj niso tebe, Ivota so.” Ja, ja zavedam se. Od sedaj je potrebno skrbeti le, da je Ivo za menoj. Mene sigurno ne bodo čakali.

Takole je zgledalo na vzponih

DSCN9034

Mene kot neukega kolesarja je najbolj zanimalo obnašanje ”ta pravih” kolesarjev na cesti. Tam, kjer sem sam komaj držal balanco, so pili, ko je nekdo pogledal nazaj, se je uprl na sovoznika, na spustih sem jih komaj gledal…  Sploh tu sem imel največ problemov ostati zraven. Že tako nisem med najbolj veščimi spustaši, še manj med bolj pogumnimi. Vseskozi pa je med prvimi in zadnjimi skupino nadzoroval Mahorič. Pravi kapetan. Kontrolne točke so bile na 60-em, 120-em in 180-em kilometru. Do prve sem večinoma kolesaril z Urošem in glede na to, da vsa bila še leto nazaj sodelavca, sva obdelala vse bivše sodelavke (zdrave, bolane,…), šefe, v glavnem vse kar se je dalo. Na vrhu prvega krajšega vzpona smo imeli prvo pavzo. Najprej smo požigosali kartončke, potem pa malo posedeli. Na voljo nam je bila voda, banane, ostalo nisem videl, saj še ni bilo potrebe. Potem pa spust. Tukaj je bilo najnevarnejše, saj je bila cesta v slabem stanju. Ki je zahtevala prvo žrtev. Ne v dobesednem smislu. Mirkotu je počila guma. Ker je potreboval daljši ventilček, mu ga je pač Mitja nesel nazaj. Sicer sem prepričeval Ivota naj se vrne nazaj nekaj kilometrov, pa ni bil najbolj zainteresiran. Počena guma bi nam slabšim bolje prišla pozneje, ampak ”šenkanemu konju” se ne gleda v zobe. Je pa tudi res, da je bila (mislim da obe) zračnica zamenjana hitreje kot bi mi  sploh začeli menjati. Tukaj je bilo zanimivo še, ko je Lovše dejal: ” Ponavadi bi imeli mi sedaj že pol treninga za seboj.” Ivo pa:” Mi bi bili pa že konec. 60 km je dober trening.”

Komaj dobro stopimo na pedala, že nova težava. Lovšetu je počila špica. Sam razmišljam kako bo revež sedaj prišel domov, oni pa govorijo od neke čeljusti. Nič mi ni jasno. Bo treba iti na tečaj kolesarske opreme in kolesarskih izrazov. Nekaj minut in že se peljemo naprej. Sam se vseskozi rinem na rob ceste. Če sem na notranjem robu, mi je neprijetno zaradi nasproti prihajajočih vozil. Ko je zraven Uroš, ni nobenega problema. Povem mu, da me je strah, in da se zamenjava. Ko pa pride k meni kdo drug, pač potrpim dokler se ne zamenjava. Kar je na vsakih nekaj kilometrov. Če ne drug, Mitja vseskozi kroži naokrog. In takoj, ko je mesto pred tabo prazno, greš naprej. Da smo v zavetrju. Vsakič, ko prideva skupaj z Andrejo Jagodic, jo kot Sherlock Holmes zaslišujem. Ona je pač zmagovalka DOS-a, za nameček pa še gorska reševalka. Tu pa meni vprašanj ne zmanjka. Sicer ima tudi svojo spletno stran , vendar je tam bolj redkobesedna, čeprav je obljubila, da se bo poboljšala. Z objavami. Čedalje bliže Gradežu smo, bolj piha veter. Z boka. In tu nas najbolj pobere. Še najboljši utihnejo. Prvih in zadnjih nekaj kilometrov, kjer smo samo vozili.

DSCN9021

Na postaji v Gradežu smo kot hijene. Vse pojemo in popijemo, kar vidimo. Tukaj smo imeli tudi največ počitka. Ta del je bil zame najtežji. Tudi pokrajina je bila tako monotona. Vse isto. Kot bi bili v neki sobi. Dva drevesa, brezbarvno nebo, ravnina. Bo že. Saj malce trplenja pa že mora biti. Od Gradeža pa nova pesem. Pokrajina vedno lepša, vetra vedno manj. Ali pa vsaj ni več bočnega, tistega v prsa pač ne čutimo. Tudi nekaj manjših vzponov je, kar mi izredno popestri pot. In tukaj, kot smo že prej dogovorjeni, Ivotu pri prestavljanju dvakrat pade ketna. Vsakič minutna pavza. Dobrodošlo. Še nekaj pogovora in že smo na zadnji kontrolni točki, v Štanjelu. Od tu pa takoj odrinemo. Zadnji daljši spust. Začel sem popolnoma v ospredju, končal pa čisto zadnji. Tukaj so se mi zdeli kot kamikaze. Ampak, saj so pol življenja na kolesu.

DSCN9025

DSCN9029

Potem pa zame najzabavnejši del. Smo pred Vipavo, torej nekaj kilometrov pred ciljem. Sam imam roke že v zraku, ko se vsi ustavijo. Govorijo o tem, da se tukaj začne okoli 5km dolg krog, ki ga bodo vozili na državnem prvenstvu. In če smo že tukaj, zakaj ga ne bi šli pogledati. Seveda, 5km gor ali dol. Tistim, ki me hočejo poslušati, govorim, da bi šli lahko jutri odtečt maraton. Potem bom pa na koncu rekel, če gremo še 5km malce okoli. Ampak nič ne pomaga. Nekaj jih jamra v ozadju, nekaj nas misli, da gre za šalo, potem, ko pa vozimo v klanec nazaj proti Štanjelu, pa vidimo, da je vse res. Pa je tudi tega kroga konec in čaka nas samo še zadnjih nekaj kilometrov. Ti so pa res peklenski. Ampak, če smo prišli do Rima, bomo pa tudi papeža videli.

DSCN9036

DSCN9049

Da pa smo še večji dolžniki, nas peljejo v Vipavo na večerjo. Pa to ne tisto našo klasično, pica ali makaroni. Temveč predavanje o zgodovini Vipavi, potem pa, mislim 6 različnih vin, pa bežeče postrvi, čudni korenčki, pa neki kravji jeziki, prestrašeni šparglji. Sicer vse z razlago, kako in zakaj. Ampak, očitno sem bil tako utrujen, da si nisem nič zapomnil. Za konec si lahko samo želim, da me še kdaj vzamejo. Resnična zahvala kolesarski ekipi Tuš mobila.

STATISTIKA: 206 km, 1500 vzpona, 7:19 vožnje

ORGANIZACIJA: Perfektna. Na začetku so nam bile na voljo garderobe,na koncu tuši. Na kontrolnih točkah hrana in pijača. Na startu vsak dobi spodaj vidna navodila. Plus gps track, ki si ga lahko naložimo. Mi smo imeli nekaj manjših težav v Palmanovi. Tam smo si ogledali center, kar ni bilo v planih. Še nekaj manjših v Gorici. Ampak smo vse hitro rešili.

 Audax Club Parisien (ACP) France

200 km brevet ŠD BIK.SI
start: 08.03.2014 ob 08.00 maksimalni čas: 13h 19min zaključek: 08.03.2014 ob 21.20
dolžina: 202,10 km vzpon:  1200 višinskih metrov

znaki:       = LEVO       = DESNO     = NARAVNOST       = KROŽNI PROMET       = STOP znak       = NEPR. CESTA       = SEMAFOR       = CENTER       = PRELAZ       = KONTR. TOČKA

pomembni podatki:

nujna medicinska pomoč in gasilci:

112

tel. št. ORGANIZATORJA (za nujne primere):

041
687-069

policija

113

V primeru odstopa ali drugih problemov na progi prosimo, da to javite na gornjo številko (organizatorja)!

smer vožnje cesta / vas / naselje / mesto km smer vožnje cesta / vas / naselje / mesto km

START (Ajdovščina – OŠ Šturje)

0,0 [0,0]

Cividale (Čedad), levo na Viale Trieste

66,2 [6,0]

od 08.00
do 09.00

START (Ajdovščina – OŠ Šturje)

0,0

Cividale (Čedad), desno na Via Friuli, nadaljuj po prednostni cesti, smer Manzano

66,5 [6,2]

na Bevkovo ulico

0,0 [0,0]

čez most

78,2 [18,0]

2. izvoz – smer Nova Gorica

0,2 [0,2]

Manzano, drži se desno

79,0 [18,8]

smer Nova Gorica

1,0 [1,0]

2. izvoz (naravnost)

80,0 [19,8]

smer Nova Gorica

2,2 [2,2]

smer Trivignano, Palmanova

84,0 [23,8]

Selo, naravnost na stransko cesto, smer Dornberk, NE po prednostni proti NG!!!

10,6 [10,6]

naravnost

91,5 [31,3]

smer Nova Gorica

15,9 [15,9]

Tapogliano, desno po prednostni cesti

97,5 [37,2]

1. izvoz, smer Šempeter, takoj za tem levo po prednostni cesti

24,1 [24,1]

Campolongo, levo po prednostni cesti

99,2 [39,0]

smer Italija

25,8 [25,8]

Campolongo, desno po prednostni cesti

99,4 [39,2]

meja SLO / ITA

26,1 [26,1]

smer Ruda

100,2 [40,0]

Gorica (I) ob parku

26,5 [26,5]

2. izvoz, smer Ruda

101,5 [41,2]

Gorica (I), drži se levo

27,1 [27,1]

smer Ruda (center)

103,0 [42,7]

Gorica (I), 2. izvoz

27,3 [27,3]

levo na glavno cesto, smer Grado (Gradež)

107,5 [47,3]

Gorica (I), levo na Via san Gabriele in takoj desno (po nekaj metrih)

28,5 [28,5]

smer Grado (Gradež)

108,0 [47,8]

Gorica (I), 3. izvoz na Via antonia Mighetti

28,6 [28,6]

Aquilea (Oglej), smer Grado (Gradež)

112,4 [52,2]

Gorica (I), na Via degli Orzoni

28,8 [28,8]

Grado (Gradež), 2. izvoz, smer Monfalcone (Tržič), Trieste (Trst)

123,0 [62,8]

Gorica (I)

30,0 [30,0]

Grado (Gradež), opuščena bencinska črpalka Q8

126,0 [65,7]

Gorica (I), čez Sočo in naravnost, smer Oslavia

30,3 [30,3]

od 11.41
do 16.23

2. kontrolna točka

126,0

preko meje v Slovenijo

36,2 [36,2]

2. izvoz, smer Monfalcone (Tržič), Trieste (Trst)

141,3 [15,3]

smer Hum

36,6 [36,6]

1. izvoz, Monfalcone (Tržič), Trieste (Trst)

143,0 [17,0]

Hum, smer Kojsko, Gonjače

37,7 [37,7]

Monfalcone (Tržič), 3. izvoz, smer Trieste (Trst)

146,3 [20,3]

Gonjače, smer Dobrovo

40,3 [40,3]

Monfalcone (Tržič), 2. izvoz, smer Trieste (Trst)

146,5 [20,5]

Dobrovo, smer Neblo

45,1 [45,1]

Monfalcone (Tržič), smer Trieste (Trst)

147,0 [21,0]

Neblo, levo po prednostni cesti

47,7 [47,7]

Sistiana (Sesljan), blago levo, potem stop in naravnost v klanec, smer Trieste (Trst), Aurisina (Nabrežina), NE po obalni cesti !!!

156,9 [30,8]

smer Dolegna

50,7 [50,7]

Aurisina (Nabrežina), smer Šempolaj

160,9 [34,8]

Dolegna del Colio

54,2 [54,2]

Aurisina (Nabrežina), smer Šempolaj

162,0 [36,1]

Mernic, nadaljuješ naprej po prednostni

56,2 [56,2]

smer Gorjansko

165,0 [39,0]

Albana, ostro desno

57,2 [57,2]

Gorjansko, smer Komen

169,1 [43,2]

Albana, levo v klanec, smer Cividale (Čedad)

57,3 [57,3]

Komen, desno po prednostni, smer Štanjel

173,1 [47,2]

vrh 1. prelaza, smer Castelmonte

58,3 [58,3]

Štanjel, bencinska črpalka OMV

181,0 [55,0]

vrh 2. prelaza

60,2 [60,2]

od 13.19
do 20.04

3. kontrolna točka

181,0

od 09.46
do 12.00

1. kontrolna točka

60,2

Štanjel, smer Sežana

181,0 [0,0]

nadaljuješ v spust (POZOR!!! NEVARNO!!!)

60,2 [0,0]

smer Vipava

181,6 [0,7]

levo

62,7 [2,5]

smer Vipava

193,3 [12,3]

smer Cividale (Čedad)

62,7 [2,6]

Ajdovščina, 1. izvoz

201,8 [20,8]

Cividale (Čedad), 2. izvoz na Via Europa

65,9 [5,7]

Ajdovščina, OŠ Šturje (na levi)

202,0 [21,0]

od 13.56
do 21.20

CILJ (Ajdovščina – OŠ Šturje)

202,0

Zemljevid

 

Naša pot

vipava

Comments

  1. Andreja

    Sem se že poboljšala ;) Hvala za priganjavico, he he.
    Uživaj in dobro šibajte na prihajajočih maratonih!!!

Comments are closed.