Gradišče

DSC_0081

Gradišče je najvišji vrh Velike planine. Lahko tudi Njivice. 1666 metrov.

Tokrat povabim Uroša. Seveda dan prej poteka elektronska vojna. Jaz bi šel gledat sončni vzhod, on je pa za poznejši odhod. Že kmalu ugotoviva, da bo vreme bolj kislo. Ampak vseeno startava ob 4 uri. Sam imam zadnje čase težave z urami v službi in mi vsaka minuta prav pride. Zmenjena sva v Mengšu. Od doma grem 15 minut prej. Da v miru popijem kavo. Pa sproti ugotovim, da sem prezgoden, da bi bila sploh katera bencinska odprta.  Na Veliki planini še nisem bil pozimi. Ampak mi je pot znana zaradi kolesa. Pred Črnivcem levo in proti Kranjskem Raku. Avta ne pustiva na prelazu Volovjek. Cesta je splužena, v odličnem stanju, tako da pripeljeva do večjega parkirišča. Tam dokončno ugotoviva, da danes od sončnega vzhoda ne bo belega kruha. Pa saj vseeno, glavno da škrta pod nogami. Hodiva zelo počasi. Zaradi mene. Kljub oblačnemu vremenu je pokrajina prelepa, da bi kar odbrzel mimo. Vse je novo za mene. Na vrhu Gradišča pa se ravno toliko zjasni, da sva deležna fantastičnega razgleda. Smuka navzdol je bolj kot ne hoja. Enkrat si morava celo nadeti pse, da prideva čez neko vzpetino. Potem pa sva do avta do vratu v pršiču. Bova ponovila.

DSC_0053DSC_0067

DSC_0094

DSC_0088-002