Brač

Zaželela sva si romantičen vikend. Sprva sva hotela na Mallorco, pa nama tam ni bil všeč hotel, zato sva začela iskati drugo destinacijo. Petra si je vmes premislila, zato sem povabil Ivota. Samemu se mi ni šlo. Potem pa je začel komplicirati. In sva bil z vsakim dnem bolj oddaljena od Mallorce. Na koncu sva se odločila za Split… in pristala na Braču. Oba razen mene prvič. Pa še to sem bil sam enkrat s Petro na brzino na Bolu. S podatki o otoku nama je pomagal prijatelj Pero, sicer strasten navijač Hajduka. Sam sem pristaš belih skoraj od rojstva. Pa mu ne sežem do kolen. Za nameček njegove korenine segajo do majhne vasice Pučišće, ki je s strani mnogih proglašena za eno od desetih najlepših vasic Evrope. Tako nama pusti odprte roke za kolesarjenje, obvezen je samo ogled tekme Hajduk-Dinamo ter obisk Pučišć. Tako si tudi planirava podaljšani vikend. Zaradi neumne stave dopust začneva s tekom po splitskem pristanišču, medtem ko čakava na trajekt. In ga prav tako s tekom končava  v dežju v neki majhni vasici na slovensko hrvaški meji. Situirana sva v Supetarju, glavnem mestu otoka Brač, ki premore okoli 14000 prebivalcev. Že Supetar, ki je središče otoka je manjša zadeva, kar naju izredno veseli. To pomeni, da sva stran od civilizacije, oziroma bova, čedalje bolj bova odšla v notranjost otoka. Dnevi so bili na videz enolični. Za navadnega turista povsem dolgočasni. Zbujanje okoli 7 ure. Tek. Pa potem za zajtrk obvezno banane, kakšen jogurt, mogoče konzerva rib. Nato kava in odhod na kolo. Vmes še ena kava, ki pa je nisva dobila vsak dan. Na žalost. Prihod domov v večernih urah. Prvi dan sva si kupila dve vrečki juhe, pa ju potem nisva utegnila zavreti. Pristala sva pri malo kruha, sira. Potem pa sva odšla na pivo, ali pa sva bila doma. Do okoli 22,23 ure. Spat. In znova isto. Za naju popolno. Za drugega morda ne. Kolesarjenje na Braču je pa druga ali celo tretja pesem. Klanec do klanca. To pomeni vzpon iz mesta, kjer si situiran, pa potem po možnosti še eden, nato spust in zopet dvig nazaj. In ker nisva prišla trenirat sva že po prvem dnevu opustila misel na čisto brezmadežno kolesarjenje. Pač sva se z avtom peljala do neke točke, od tam s kolesom, pa zopet z avtom naprej. Obiskala sva Vidovo goro, najvišjo točko Brača. Bila sva na Bolu, ki mi ni nič posebnega. Lepše so mi manjše vasice, skoraj zapuščene. Definitivno pa mi je bila najlepša vasica Pučišće. Pravljična. Predzdnji dan naju je čakala poslastica. Nogometna tekma Hajduk Dinamo. V Splitu sva bila že nekaj ur pred tekmo. Spremljala sva navijače, ki so se zbrali v ogromnem številu. O sami tekmi ne gre zgubljati besed, saj ni imela posebnega tekmovalnega značaja. Pa je bila vseeno izredno zanimiva. So se pa izkazali naši navijači, ki so korektno navijali za svoje. Vseh 90 minut. Se splača pogledati sedaj, ko nas avtocesta v nekaj urah pripelje do Splita. Na začetku mi je bil Brač tak pust, za enkratno uporabo. Danes pa bi šel takoj nazaj.

IMG_1666

IMG_1613

IMG_1533

IMG_1624

IMG_1554