Veliki vrh, Kladivo

Že nekaj let me mika greben Košute. Teoretično sem ga prehodil večkrat. Praktično pa sem se ga lotil samo enkrat. Pa sva z Ivotom obrnila že nekaj minut nad Kofcami. Takrat, bila je še tema, sva še polna želja marširala proti grebenu. Pa naju je kmalu prestrašil čuden zvok. Pred nama pa samo oči, nekako v najini višini. Bližje ko sva bila, bolj je bil grozen zvok in večje so bile oči. Pa to ni pravljica o Crven kapi, to je čista resnica. Obrnila sva in jo podurhala nazaj. Brez kančka krivde. In tudi danes nama zvezde niso bile naklonjene. Ali pošteno rečeno, doma sva pametna kot hudič, na mestu samem pa vsak izgovor prav pride. Včasih sem imel s tem problem, sedaj ne več. Če ni vse na mestu, obrnem. Brez kančka krivde. Bodo cilji že počakali. Ali pa se bodo pojavili novi. Važna je pot, doživetje, cilj je samo predstava v naši glavi.

Z avtom sva šla skozi Jelendol ter po dobro urejeni makadamski cesti do odcepa, od koder je markirano pol ure do Kofc. Že takoj naju preseneti močan veter. Nisva ga pričakovala. Sam si nadanem rokavčke, ki jih začuda ne snamem do konca. Hitro sva na Kofcah. Po dobro označeni poti greva do Velikega vrha, ki je najzahodnejši vrh Košute. Če startaš s Kofc je res malo s poti. Zato bi bilo mogoče pravilno izhodišče Hajnževo sedlo. Tukaj pa hodiš dobre pol po grebenu in potem po isti poti nazaj. Kar hitro se odločim, da bo zaradi vetra najina pot predčasno končana. Bova pač več časa poležavala na Kofcah. Pa se tudi to ni dalo. Čeprav se na prvem vrhu zadrživa samo nekaj minut, vseeno smuknem v bivak vrečo. Potem pa pričneva s prečenjem. Kljub temu, da se mu reče grebensko, pa se samega grebena ne drži dobesedno. Večina poti poteka po južni strani. Se pa seveda nekajkrat hodi po samem grebenu. Tam sva zavoljo vetra najbolj previdna. Na srečo piha v pravo stran. Če bi pihal proti Avstriji, bi gladko obrnila takoj. Tako pa greva preko Toplarja, Kofce gore in Malega Kladiva do Velikega Kladiva. Obema hkrati nama premineta telefona, tako da je tudi s slikanjem konec. V mislih imava povratek preko Škrbine. Vendar pa je veter vedno močnejši. Sedaj tudi sunki niso več enakomerni. Razmišljam o vrnitvi po isti poti. Potem pa opaziva potko, ki pelje do Planine Šije in oba se strinjava, da je čas za povratek. Čaka naju še pol ure hoje do izhodišča. Nameravala sva malce posedeti, pa je prehladno.

123

22

25

Greben

28

Planina Šija

33

Planina Kofce

26

Premočan nasprotnik