Mala Mojstrovka-Hanzova

DSC_1226

Mala Mojstrovka (2332m) je zaradi relativno visokega izhodišča (Vršič 1611m) izredno priljubljena destinacija. Tako poleti kot pozimi. Seveda je pozimi ovira sneg, ki onemogoča dostop z avtom, dokler prelaza ne splužijo. Ogromna količina ljudi seveda pomeni tudi nekaj procentov takih, ki tu resnično nimajo kaj početi. Ampak to je seveda problem, ki je prisoten že nekaj let in delo za druge instance. Seveda tudi midva s Petro nisva primer za zgled, tako z opremljenostjo in pripravljenostjo, ampak skušava se držati vsaj osnovnih pravil.

Prejšnji teden smo kmalu onemogli

DSC_1112

Petra je v bistvu moja žena. Do sedaj edina. Ljubiteljica gora in zavarovanih poti. Vendar, da se jih ne bi naveličala, jih obiskuje bolj poredko. Pa že s to besedo sem ji močno pogledal skozi prste. Narediva pa letno nekaj tur. Je pa problem predvsem zame, da je tehnično veliko več sposobna kot fizično. Po domače povedano, sposobna je zlesti veliko več, kot ji lahko nudim jaz. Na srečo je to najin edini problem v zakonu. V glavnem, po temeljitem premisleku in potem, ko sva se o vsem temeljito pogovorila, seveda zvečer ob svečah, se odločiva za Malo Mojstrovko. Ni preveč hoje, zajle so, razgledi so, potem pa se lahko še osveživa v na novo obnovljeni Jasni.

3

Najina večna težava je jutranje vstajanje. V bistvu ima problem Petra, ampak ker greva skupaj, je pač problem najin. Nekako si priborim 6 uro za čas odhoda. Seveda sem pripravljen na nekaj zamika. Pa ga tokrat ni. Brez najmanjšega problema je že ob 6ih v avtu. Danes pustiva avto na  vrhu Vršiča. Prejšnji teden smo parkirali pri Erjavčevi koči, ampak je današnja varianta udobnejša.

DSC_1196

Hitro sva na prevalu Vratca. Ker pri vstopu v steno pričakujeva zastoj, si vzameva krajši odmor. Obujeva, oblečeva, nadeneva si, ali kakorkoli se že reče, samovarovalni komplet. Tudi čeladi gresta na glavo. Potem pa počasi v steno. Petra ne kaže nobenega strahu. Čeprav od tu zgleda vse skupaj bolj grozno kot je v resnici. Pot je vseskozi dobro varovana. Da o tem kako je speljana niti ne govorim. Seveda bi bilo vse drugače, če ne bi bilo varoval. Ampak potem se ne bi imenovala zavarovana pot.

34

Že takoj naletiva na 6 ljudi. Popolnoma brez opreme, zdi pa se kot da gredo na kazenski sprehod okoli blejskega jezera. Saj me nič ne moti, razen da so pred nama in prožijo kamenje. Zato ju prehitiva takoj, ko se da. Potem pa greva umirjeno proti vrhu.

DSC_1209

Malo nad nama nekomu nehote iz nahrbtnika pade plastenka vode. Na srečo ne zadane nikogar. Resnično neodgovorno, da imaš plastenko tako malomarno pospravljeno. V takih trenutkih se šele vidi dejanska prednost samovarovalnega kompleta in čelade. Saj če se nič ne naredi je vse v redu, drugače pa…

DSC_1217

DSC_1204

Vsake toliko časa s kančkom očesa ošvignem Petro. Resnično uživa. Upam, da tega ne bo že jutri pozabila. Ko prideva do stičišča z neoznačeno potjo s Šitne glave malo počijeva. Samovarovalna kompleta pospraviva v nahrbtnik, saj varoval do vrha ni več. Tu se odprejo veličastni pogledi proti Jalovcu, Mangartu. Narediva nekaj slik, malce se nastavljava fotografskemu aparatu.

44

hh

DSC_1237

Na vrhu Petri predložim nadaljnje načrte. Prvi je, da se vrneva čez Šitno glavo. Drugi, da greva na Veliko Mojstrovko. Zadnji pa, da greva po južni poti v dolino in potem na kolo. Izbereva zadnjo varianto. Iz dveh razlogov. Prvi, da sem bila jaz tista resnično neodgovrna oseba (sramujem se), ki mu je padla plastenka. Drugi razlog je, da imam čevlje povsem uničene. Tako sem že drugič lahko okaran. Počasi se spuščava. Kako klavrno je stanje mojih čevljev priča podatek, da edine palice, ki jih imava, Petra prepusti meni. Seveda, slabši ima prednost. Vseeno se lomim po tistem že povsem zlizanem melišču. Višek dosežem direktno nad grapo skozi katero se spustimo na Vršič. Že v ne vem katero mi spodrsne. Obležim nekaj centimetrov stran od grape. Na srečo me Petra potegne za nahrbtnik. Še ena malomarnost, ki bi se lahko drugače končala. Nova šola. Previdno greva naprej. Pa potem po melišču direktno do Vršiča. Lepa tura. Zopet sem se naučil nekaj novih stvari. Očitno se bom učil do konca življenja.

f

Da pa ta noč ni bila moj dan dokažem v naslednji uri. S kolesom se spustim z Vršiča in grem na Korensko sedlo. Ker mi že nekaj časa nagaja menjalnik, se najvišjih prestav ne dotikam. Potem pa v najstrmejšem delu ugotovim, da s temi prestavami ne bom prišel gor. Za mano pa kolona avtomobilov. Kot že nič kolikokrat na silo prestavim v višjo prestavo in jo skušam tam obdržati. Nič. Z vso močjo poženem. Nič. Še enkrat. Takrat pa sem že na tleh. Motorist se me za las ogne. Avtomobil tudi ustavi. Ves v šoku se poberem s ceste. Pogledam škodo. Na telesu nič posebnega. Menjalnik pa v slabšem stanju, ter 3 zlomljene špice. Kliči Petro na pomoč. Tisti, ki je poročen ve kaj sledi. Za tiste, ki pa niste. Prišla me je iskat. Peljala me je h Kotniku na okusno solato, potem še na kavo. Že vmes sva šla v Kranjsko goro pogledati za nove čevlje. Zvečer pa mi je popravila kolo.

gg