Matej Markovič čez nekaj dni odhaja na zadnjo tekmo Svetovnega pokala v ultratriatlonu v Mehiki (start 9. 11. ob 9. uri zjutraj). Do sedaj je imel v pokalu 4 dvojne Ironmane, enega trojnega, sedaj pa ga za nagrado čaka še desetorni Ironman. Kdor nima zraven kalkulatorja, to znese 38 km plavanja, 1800 km kolesa, 420 km teka. Eno leto (letos) je na sporedu 10 dni zapored po en Ironman (3.8;180;42), naslednjo leto pa 10 Ironmanov naenkrat (38;1800;420). Ker je bil v tej sezoni 4 krat prvi, ter enkrat drugi, ga samo še teorija lahko premakne s prvega mesta v končnem seštevku.
Trenutni vrstni red:
1. Matej Markovič, Slovenija, 540 točk
2. Pascall Jolly, Francija, 379 točk
3. Kari Martens, Švedska, 249 točk
4. Ferenc Szonyi, Madžarska, 210 točk
18. Peter Sajevec, Slovenija, 100 točk
Matejeve letošnje uvrstitve in poročila:
- Dvojni Ironman Amerika, 22:29:00, 1. mesto, poročilo
- Dvojni Ironman Slovenija, 21:23:44, 2. mesto, poročilo
- Trojni Ironman Nemčija, 35:10:00, 1. mesto, poročilo
- Dvojni Ironman Madžarska, 22:07:00, 1. mesto, poročilo
- Dvojni Ironman Avstrija, 22:10:00, 2. mesto, poročilo
Prijavnina za desetorni Ironman je 1500 dolarjev, plava se v bazenu (100m), kolesari se kroge po 1915 metrov, teče pa kroge po 1886 metrov. Tekmovalec ima za enega Ironmana čas 24 ur, pogoj je samo, da se naslednji dan ob 9 uri pojavi v bazenu.
Pa še intervju z Bobyjem Brownom, ki je desetorni Ironman končal leta 1997.
Zakaj?: Zakaj ne?
To je zadnji preizkus vzdržljivosti, najtežja dirka na planetu. Če želite končati dirko, kot je ta, morate biti zelo fit in čvrsta oseba, tako fizično kot psihično. Želel sem preizkusiti svoje duševne in telesne vzdržljivosti. Preveč ljudi v življenju ne doseže svoj polni potencial. Desetkratni Ironman je bil zame zadnji test. Hotel sem biti del tega. Enostavno.
Usposabljanje pred dirko: Nemogoče je biti popolnoma pripravljen za takšno dirko.
To so nekatere od stvari, ki sem storil:
Vedel sem da bo med samo tekmo ena ura neprekinjenega spanca največ, kar bom lahko dobil. Torej sem šel doma v posteljo ob 22ih. Uro pa sem si navil na 23:00. Ko sem se zbudi ob 23ih, sem navil uro na 24:00, se takrat zbudil in navil uro na 1:00 in tako vso noč. Po 6 tednih nisem več potreboval alarm. Telo se je prilagodilo na eno urni spanec.
Enkrat tedensko sem kolesaril celo noč, nato pa odšel na delo.
Delal sem računske operacije in s tem zamotil možgane.
Velikokrat sem po 7 ur plaval v lokalnem bazenu, da sem se navadil na dolgočasno plavanje gor in dol, ki me bo čakalo (reševalci so upravičeno mislili, da sem pritegnjen)
En teden sem ostal pokonci neprekinjeno 60 ur, da sem ugotovil, kako bo moje telo reagiralo
Zadnje dva tedna nisem nič treniral
Dan D
Dirko smo začeli šele opoldne, tako da sem imel še nekaj časa po opravljenem zdravniškem pregledu. Mislil sem na svojo družino, ki je toliko žrtvovala zame. Mislil sem o psički Daisy, ki je umrla na dan mojega odhoda. Razmišljal sem tudi o privilegiju, ki ga imam, da sem dovolj zdrav, da se lahko spoprimem s takšno tekmo. Ko mi je sestra prišla poveadati, da je čas za start, pa so se mi ulile solze. Pripravljen sem bil kot sem le lahko.
15 tekmovalcev se nas je pognalo v vodo. Po svoje smo naredili najtežji korak. Prišli smo na start. Od začetka sem se držal plana, ki sem si ga zadal že prej. 450 metrov kravla, 50 metrov hrbtnega, da razbremenim mišice, vsake 3 km pa sem se ustavil, nekaj popil in pojedel. Šlo mi je kar dobro, predstavljal sem si da sem delfin, delal sem računske operacije. Edino kar me je motilo, je bilo vreme.Do konca mi je ostalo samo še 200 dolžin. Mislil sem da bo plavanje največja mora, ampak je bil kar užitek. Po 13 urah in 37 minutah sem kot četrti prišel iz vode.
Kolesariti sem nameraval nekaj ur, preden bi si privoščil spanec. Pa sem že po dveh urah ves premražen v šotoru, ampak zaspati ne morem. Ker je krog zelo majhen, se venomer srečujem z ostalimi tekmovalci. Vsi so prijazni razen Čeha Pavelke. Ponoči sem imel kar nekaj kriz, najhujšo pa čez dan, ko se mi je vnela rit in sem komaj sedel na kolesu. Naslednji večer me je zopet pregledal zdravnik, ugotovil da je vse v redu. Čeh Pavelka me vedno bolj nervira. Na koncu celo toliko, da moram zaradi povišanega tlaka nekaj časa počivati.
Vseeno pridem na tek še vedno kot četrti. Že po 15 km pa sem spet v težavah zaradi ahilove tetive, ter oteklih nog. Iz superg vzamem vložke, kar zelo pomaga. Čeprav sem odločen da bo počitek po drugem maratonu pa ne gre. Kmalu tudi organizatorji opazijo, da sem v težavah, pa me vseeno pustijo nadaljevati. Ker so bolečine vedno hujše vzamem 6 ibuprofenov (tablete proti bolečinam). Kljub temu, da komaj še hodim sem vseeno na četrtem mestu. Skušam ujeti tretjega Pavelko, pa ne gre. Po točno 8 dneh Fabrice v času novega svetovnega rekorda konča tekmo. Sam pa še vedno trpim. Pa vseeno pridem do zadnjega kroga. Grem, ves v solzah, do telefonske govorilnice, ter pokličem očeta in mater. Pa sem nesposoben govoriti. Po 8 dneh, 6 urah in 14 minutah sem v cilju.
Epilog
Za popolno okrevanje sem potreboval 2 leti. Telo je bilo izmučeno od tablet in naporov. Pa mi ni bilo nič žal.
Grdo, ampak tako je



Comments
… tile prsti me močno spominjajo na nekoga…..
p.