Pavličevo sedlo

Organizator te popoldanske ture je bil zopet Šlibar. To pomeni, da v ekipi zjutraj dobimo koordinate kam gremo, potem pa se naslednji dan dobimo in si povemo kako je bilo. Miha sem srečal šele na Jezerskem, in do prihoda Šlibarja sva bila že kar dobro ohlajena. Vreme je bilo namreč dokaj nestabilno. Čeprav ni še nič padalo, pa je bilo vseeno hladno. Do mejnega prehoda sva šla z Mihom skupaj on pa je tam na mojo srečo obrnil. Dal mi je namreč svoje čokoladice. Svoji dve sem pojedel malo pod vrhom, ko me je kar dobro zabasalo. Kot da bi bili že na 100 km. Ker sem bil direktno iz službe, seveda brez kosila, sem računal na bencinsko črpalko na Jezerskem, ki pa je bila  zaprta. Sledil je dokaj hladen spust, potem pa glavni vzpon današnjega dne. Na Pavličevo sedlo. Dolg je okoli 8km. Malce me je skrbelo, ker sem bil s Plasmo, ki ima malo težje prenose. Pa ni bilo nobenih težav. Če bi bil pa Pavlič urco prej, bi bila pa druga pesem. Iz ovinka v ovinek sem čakal na prve kaplje. In jih kmalu dočakal. Na začetku so padale dokaj sramežljivo, potem pa so se opogumile . Pod vrham je bilo že tako, kot bi te nekdo polival iz lavorja. Šlibar je prišel nekaj minut za menoj, zgledal pa je kot bi se kopal s kolesom vred. Naliva je bilo potem dokaj kmalu konec. Mraz pa je ostal. Po spolzki cesti sva počasi zmrzovala navzdol in si nadvse želela vzpona nazaj na Jezersko, ki naju bo ogrel. Sledil je samo še spust do doma, potem pa kot pravi kolesar najprej čiščenje kolesa, nato pa dalje.

DSCN1417

DSCN1421

DSCN1428

DSCN1431

DSCN1432

DSCN1436

DSCN1440

DSCN1443

DSCN1447

SKUPAJ: 109km, 4:29, 1900 višine, 24.3 povp.

Comments

Comments are closed.